Končano je sojenje 21-letnemu Lazarju Terentiću za uboj partnerke, 27 – letne Emilije Mahmutović
Z izrekom kazenske sankcije je sodnica posameznica Okrožnega sodišča Maribor, Ksenija Hrastnik, včeraj zaključila kazenski postopek zoper 21. letnega Lazarja Terentića iz Maribora za uboj prijateljice in partnerke, 27. letne Emilije Mahmutović, ki se je maja lani pripetil v središču Maribora. Sodišče je namreč spoznalo Terentića, ki je v priporu od 26.5.2023, za krivega uboja partnerice v stanovanju pri mariborski avtobusni postaji. Izreklo mu je 12-letno zaporno kazen, kot je že na predobravnalnem naroku tožilstvo predlagalo v primeru morebitnega priznanja krivde. A ker obtoženi takrat očitkov ni priznal, je več kot leto dni potekala glavna obravnava in so se nabirali stroški postopka. Za mnoge je še posebej zanimivo, da je sodnica, Ksenija Hrastnik, po izreku sankcije, enako kot pred tem že za zaključne besede strank, izključila javnost tudi pri obrazložitvi sodbe. Zato nam ni uspelo izvedeti, kaj sodišče priznava pri očitku in kaj ne.
Sodba seveda še ni pravnomočna, saj je obramba že napovedala pritožbo. Zagovorniku obtoženega, odvetniku Simonu Dolinšku se zdi dosojena kazen previsoka, zaradi osebnih okoliščin, v katerih sta se znašla obtoženi in žrtev, pa si je prizadeval tudi za prekvalifikacijo kaznivega dejanja v milejšo obliko. „Tu gre za tragedijo, za dva mlada človeka, vzrok so bile zagotovo slabe socialne razmere in slabo zdravstveno stanje pri obeh osebah. Glede višine kazni menim, da je sodišče premalo sledilo našim obrambnim navedbam in tudi pri sami pravni kvalifikaciji mislimo, da je šlo za hipno ravnanje,“ je povedal odvetnik Dolinšek, ki ni zadovoljen niti ob dejstvu, da je dosojena kazen dve leti krajša od predloga tožilstva, kjer bodo o morebitni pritožbi še razmislili. „Tožilstvo je bilo uspešno z izrekom obsodilne sodbe, tudi zaporne kazni in podaljšanja pripora. Tudi kvalifikacija kaznivega dejanja je ostala enaka. Glede pritožbe pa se bomo odločili kasneje,“ je dejala na izreku sodbe prisotna okrožna državna tožilka tožilka Ivanka Slana.
Za obsojenca bo novo težavo povzročal premoženjsko-pravni zahtevek, ki sta ga sodišču predložili mati in sestra žrtve, a jih je sodnica napotila na pravdo. Mati terja 76.500 in sestra 50.000 evrov. „Z oškodovankama se bom pogovorila, kako bomo postopale naprej. Glede na to, da obtoženi nima premoženja, je negotovo, če bosta s tega naslova sploh karkoli dobili,“ je v izjavi za medije ob odhodu s sodišča povedala pooblaščenka obeh oškodovank, odvetnica Nina Fijavž, ki je dodala: „V tej fazi je za njiju najbolj pomembno, da je postopek na tej stopnji končan. To za njiju pomeni neko mero zadoščenja. Višina kazni je po mojem mnenju primerna. Posledic, ki je to dejanje prineslo v življenju oškodovank, ni mogoče na noben način popraviti, je pa z obsodilno sodbo vsaj na ta način pravici zadoščeno.“ Sodišče je sicer obtoženemu podaljšala pripor do pravnomočnosti sodbe in nastopa kazni. Oprostila ga je stroškov postopka, a kljub temu mora plačati stroške oškodovank.
Zadeva je sicer bila praktično zaključena že v četrtek, z zaključnimi govori strank, kar je iz neznanega razloga potekalo za zaprtimi vrati sodne dvorane. Kljub temu smo izvedeli, da je višji državni tožilec Zoran Klinc je zanj predlagal 14 let zapora, ko je sodnica razglasitev sodbe napovedala za petek. Slednja je že pred tem zavrnila vse nove in preostale dokazne predloge obrambe, med katerimi je bilo tudi zaslišanje obtoženčevega očeta in imenovanje novega izvedenca psihiatrične stroke. Terentićev zagovornik Simon Dolinšek namreč ni bil zadovoljen niti z dopolnjenim mnenjem psihiatra Mladena Vrabiča. Sodnica Hrastnik je po zadnji obravnavi obrambi ugodila in izvedenca prosila za dopolnitev mnenja, potem ko je obtoženi avgusta opravil zagovor, v katerim je priznal dejanje. Od njega je želel, da bi se opredelil do novih dejstev glede partnerske dinamike med obtoženim in žrtvijo, relacijo moči med njima ter vpliva morebitnih provokativnih dejavnikov na njegovo ravnanje.
Še zlasti je za zagovornika bilo pomembno vprašanje, ali je bilo očitano kaznivo dejanje posledica hude razdraženosti ali hipnega ravnanja. Dopolnjenega mnenja na četrtkovem naroku javno niso predstavili, a Dolinšek očitno z njim ni bil zadovoljen, zato je vztrajal pri imenovanju novega izvedenca. Sodnica je predlog zavrnila, kakor še nekaj ostalih njegovih dokaznih predlogov, češ da so nepotrebni, ker ne bi v ničemer dodatno prispevali k razjasnitvi okoliščin. Zato je stranke pozvala k sklepnim besedam, ker pa so ti povedali, da so v njih tudi osebne informacije, ki so del zaprtih obravnav, je tudi pri sklepnih besedah izključila javnost. Tožilec Klinc je z njenim dovoljenjem tako pred izključitvijo javnosti lahko razkril le, da za Terentića za kaznivo dejanje uboja predlaga 14 let zapora in podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe, in sicer zaradi ponovitvene nevarnosti, saj je Terentić bil tudi v preteklosti že nasilen. Obsojen je bil namreč zaradi nasilja v družini in povzročitve lahke telesne poškodbe. Sicer pa je, po obtožnici, bil v času dejanja povsem prišteven. Tako je psihiater Vrabič ocenil že v sodni preiskavi in tudi v dopolnitvi izvedenskega mnenja je vztrajal, da je obtoženi razumel pomen svojega dejanja in da nič ni vplivalo na to, da ne bi mogel imeti v oblasti svojega ravnanja.
Spomnimo; Terentića so bremenili uboja intimne prijateljice. Uboj se je pripetil v noči s 25. na 26. maj 2023 v garsonjeri večstanovanjskega objekta na Partizanski cesti, v bližini mariborske avtobusne postaje. Obtoženi (takrat je bil star 20 let) je vzel življenje takrat 27-letni državljanki Srbije, katero naj bi po predhodnem fizičnem nasilju davil tako dolgo, dokler ni prenehala dihati in je umrla. Lazar Terentić, ki je na predobravnavnem naroku septembra lani zanikal krivdo, se je na letošnjem avgustovskem naroku po dolgem molku le odločil spregovoriti in je priznal krivdo. Sodnica je sicer na predlog njegovega zagovornika sojenje v tem delu, enako kot tudi med zaslišanjem nekaterih prič, zaprla za javnost. Kljub temu so kolegi iz Večera poročali, naj bi obtoženi priznal, da je ženski vzel življenje, a hkrati dejal, da ga je prva napadla ona in mu grozila z noži. Vmes so svoje opravili tudi izvedenci in za zdaj o obtoženem velja, da je bil v času dejanja povsem prišteven. Tako je psihiater Vrabič ocenil že v sodni preiskavi in tudi v dopolnitvi izvedenskega mnenja je vztrajal, da je obtoženi razumel pomen svojega dejanja in da nič ni vplivalo na to, da ne bi mogel imeti v oblasti svojega ravnanja. O sporu in pretepu se je v telefonskem pogovoru še isti večer zaupal svoji materi, a ji je naslednje jutro zagotovil, da je vse v redu. Pozneje je sam zaradi poškodbe roke in goleni odšel po zdravniško pomoč, kjer je zatrdil, da se je med sporom s partnerko udaril ob rob postelje, in se nato vrnil v stanovanje. Mami žrtve je naslednji dan v telefonskem pogovoru zatrdil, da njena hčerka spi in da je poškodovana, ker sta se stepla. Mati je poklicala drugo hčerko, ki je s prijateljem odšla na kraj dogodka in sestro našla mrtvo. Da je nekaj strašno narobe sta čutila tudi zakonca – soseda v bloku, kjer je prišlo do uboja, ki sta nastopili kot priči. Tako je ženska povedala, da so jo 25. maja 2023 okoli enajste zvečer zmotili kriki ženske iz sosednjega stanovanja, ki je nekajkrat zakričala “Pusti me”, nato pa je potihnilo in dodala, da si ni niti predstavljala, da bi lahko prišlo do tako krvavega dogodka. Zbudila je moža, nato pa sta skozi kukalo na vhodnih vratih videla moškega, kako je stopal sem in tja po hodniku in tipkal v mobilni telefon. Po njenih besedah je bil videti zelo čuden in prestrašen. Če bi se kričanje in hrup nadaljevala, bi gotovo poklicala policijo, tako pa sta bila prepričana, da se je par sprl in da je ženska odšla…
Na sodišču sta, kot priči za zaprtimi vrati nastopili tudi oškodovanki, mama in sestra žrtve, ki sta kmalu po dogodku v spis vložili premoženjsko-pravni zahtevek. Če bi obtoženi Terentić na predobravnavnem naroku priznal krivdo, mu je tožilstvo predlagalo kazen zapora v trajanju 12 let, sedaj pa dve leti več, obveljal pa je prvi predlog. V vsakem primeru obdolženčev zagovornik, odvetnik Simon Dolinšek, ves čas skušal dokazovati domnevno obtoženčevo neprištevnost v času kaznivega dejanja in procesno sposobnost, saj je že vmes vlagal vedno nove dokaze, da naj bi njegov varovanec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj naj bi ga že pred dogodkom oče skušal spraviti v bolnišnico, kar mu ni uspelo. Po mnenju obrambe obtoženega, naj bi vsakomur bilo jasno, da nihče „prišteven in normalen ne more storiti kaj takega.“
