Preden komur koli nakazujete svoj denar, preverite verodostojnost klicatelja pri svoji banki; Lani smo v Sloveniji prevarantom „podarili“ nad 40.000.000,00 evrov
Dandanes, ko je vedno več takšnih in drugačnih prevar in goljufij policistom ne ostane nič drugega kot da opozarjajo državljane na nevarnost in svetujemo, kar žal v mnogih primerih ne zaleže, saj prevaranti mnoge še vedno s svojim leporečjem in obljubami, mnoge prepričajo. Zato niti ne preseneča, da imajo policisti ogromno dela s preiskovanjem spletnih in tudi splošnih goljufij. „Čas pri spletnih goljufijah se meri v sekundah, bodite previdni“ Kdo bo naslednji na vrsti? Spletne prevare niso več izjema, temveč pravilo in znanje je naša najmočnejša zaščita,“ pogosto opozarjajo policisti. Svetovni splet in digitalne tehnologije so postali neločljiv del vsakdanjega življenja. Omogočajo nam hitro komunikacijo, lažje poslovanje in dostop do informacij, hkrati pa odpirajo vrata tudi tistim, ki zaupanje ljudi izkoriščajo za lastno korist. In takšnih se najbolj pazite. Strokovnjaki tukaj poudarjajo, da je ljudi potrebno opremiti znanjem, ki je edina prava zaščita pred spletnimi goljufi. „Splet ni sovražnik – nevarno je neznanje,“ poudarja stroka. Ena izmed goljufij se pojavlja tudi v zadnjem času.
„V policiji zaznavamo porast prijav oškodovancev, ki so prejeli telefonske klice lažnih bančnih uslužbencev iz različnih bank, v nekaterih primerih pa so se storilci zelo prepričljivo predstavljali tudi kot zaposleni Banke Slovenije. Goljufi oškodovance prepričujejo, da so bili njihovi podatki zlorabljeni in da naj bi nekdo v njihovem imenu odprl bančne račune ali najel kredit. Gre za prevaro – izgubite lahko vsa sredstva, ki jih imate na računu. Z namenom “zaščite sredstev” jim nato predlagajo prenos denarja na nov, domnevno varen račun ali odprtje novega računa. Poudarjamo, da gre pri tem za prevaro – takšni računi so pod nadzorom goljufov, sredstva pa so po nakazilu lahko za vedno izgubljena,“ poudarjajo na GPU in svetujejo, da „takšen telefonski pogovor takoj prekinete.“
Sploh pa občanom svetujejo, da ob prejemu takšnega klica ne sledijo navodilom klicatelja. Banke namreč po telefonu nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev ali razkritja občutljivih podatkov. V primeru dvoma naj se o resničnosti klica najprej prepričajo pri svoji banki, lahko pa se obrnejo tudi na policijo ali SI-CERT. Ključno sporočilo: ob takšnih klicih klicatelju nikoli ne nakazujte sredstev in ne posredujte svojih podatkov. Verodostojnost klicatelja vedno najprej preverite pri svoji banki ali pristojnih institucijah. „Rečejo, da kličejo z banke in vas opozorijo, da je nekdo v vašem imenu odprl bančne račune ali sklenil kredit. Pod pretvezo zaščite sredstev vas skušajo prepričati v nakazilo denarja na “varen” račun in posredovanje osebnih ter bančnih podatkov. Iz neznane številke prejmete klic, v katerem se sogovornik predstavi kot bančni uslužbenec in trdi, da je v vašem imenu bilo odprtih več računov na različnih bankah, na katerih naj bi sklenili kredit preko spleta. Ko trditve zanikate, poudarijo možnost, da je prišlo do kraje vaše identitete in vas pozivajo k zavarovanju svojih sredstev,“ poudarjajo na Policiji in razložijo, kako poteka prevara? „Goljufi se predstavljajo kot uslužbenci banke, v nadaljevanju pa celo kot zaposleni Banke Slovenije. V telefonskem klicu vas želijo prepričati, da so bili vaši podatki zlorabljeni in je nekomu uspelo v vašem imenu odpreti nove bančne račune in na njih skleniti kredit. Da bi preprečili zlorabo, vam predlagajo, da svoja sredstva prenakažete na nov “varen” bančni račun, ki je pod njihovim upravljanjem, ali pa vas pozivajo k odprtju novega bančnega računa. Za nadaljevanje postopka odprtja računa vam po klicu na elektronski naslov v izpolnitev posredujejo obrazec, v katerem od vas želijo pridobiti občutljive osebne podatke – med drugim tudi številko računa in CVV kodo. Vedno, ko nekdo od vas zahteva ta podatka, bodite zelo pozorni, saj jih posredujemo le takrat, ko mi plačujemo nekomu drugemu in ne, ko bo nam nekdo nakazal sredstva… Napadalci pogosto želijo graditi nek odnos zaupanja in želijo, da ohranite to komunikacijo zasebno (želijo, da ne kličete policije), saj boste le tako dobili denar povrnjen.“
Prevara se torej lahko odvije na tri načine, in sicer: Goljufi vas pod pretvezo zlorabe računa poskusijo prepričati k nakazilu denarja na tuj bančni račun, ki je pod njihovim upravljanjem oz. pripada “denarni muli”, kjer se sled za denarjem hitro izgubi; Goljufi na podlagi obrazca pridobijo občutljive osebne podatke, kot so podatki o bančni kartici, ki jih lahko izkoristijo za razne spletne nakupe, prenakazila denarja itd.; Goljufi vas med telefonskim klicem želijo preusmeriti na lažno spletno stran, namenjeno kraji osebnih podatkov.
Kako prepoznamo poskus prevare?
„Klicatelj se predstavi kot uslužbenec Banke Slovenije ali druge komercialne banke v Sloveniji. V nadaljevanju v kratkem prejmete klic, v katerem se klicatelj predstavi kot uslužbenec oddelka informacijske varnosti, v nekaterih primerih tudi v imenu SI-CERT-a. Navajajo, da je nekdo v vašem imenu odprl nove bančne račune in sklenil kredit preko spleta. Od vas zahtevajo nakazilo denarja na neznane bančne račune ali od vas zahtevajo vnos občutljivih osebnih podatkov. V primeru oškodovanja prevaro čim prej prijavite na policiji. Prijavo lahko podate na lokalni policijski postaji, preko klica na 113. Če ste denar že nakazali na drug bančni račun, nemudoma kontaktirajte svojo banko in se posvetujte o finančni reklamaciji plačila. Če ste prevarantom posredovali podatke svoje bančne kartice (št. kartice, CVV koda, datum poteka), nemudoma kontaktirajte banko, blokirajte kartico in naročite novo. V primeru, da je že prišlo do zlorabe, se pozanimajte tudi o reklamaciji plačil…“ še sporočajo iz Generalne policijske uprave.
