Afera Profit club: Medijski linč ali, kako so zapravili več kot 2.300.000 € denarja vlagateljev
Po tem, ko se je že v začetku julija na predobravnalnem naroku izrekla za nedolžno in krivdo zanikala, se je tik pred prazniki na mariborskem okrožnem sodišču le začela glavna obravnava zoper Urško Šprah iz Ptuja, nekdanjo vodilna akterko razvpite afere Profit Club, ki ji očitajo, da je skupaj z Mitjem Petričem izginila z okoli 2,3 milijona evrov denarja vlagateljev. Je pa Šprahova v zagovoru preko videokonference iz zaporov Ig, kjer se nahaja v priporu, razkrila, kako je spoznala Petriča, ter da je „delala le po navodilih“. Osrednji očitek tožilstva je, da sta Šprahova in njen partner Mitja Petrič z društvom Profit Club zgradila piramidno shemo in z lažno spletno stranjo zavajala vlagatelje. Obtožnica specializiranega državnega tožilstva (SDT), ki jo je predstavil tožilec Matija Hostnik, namreč Ptujčanki Urški Šprah očita, da je z ustanoviteljem investicijskega sklada Profit Club Mitjo Petričem in še nekaj člani združbe pred leti ogoljufala vsaj 63 vlagateljev iz širšega območja Slovenije, ki so kljub obljubam o donosnih naložbah skupaj dobili vrnjenih le okoli 130.000, od približno 2,3 milijona evrov vloženega denarja. Petrič slovenskim organom pregona še vedno ni dosegljiv, sodišče pa je zaradi pomanjkanja dokazov že pred časom pravnomočno oprostilo peterico osumljenih sodelovanja pri goljufijah po vzoru finančnih piramid.
Kot je obtožnici zapisal tožilec Hotnik je Petrič leta 2005 s sodelavci ustanovil Profit Club in začel novačiti vlagatelje, ki jim je obljubljal visoke donose. Vse skupaj je z mrežo podjetij v davčnih oazah, tudi s Profit Clubom, registriranim v Panami, začelo dobivati mednarodne razsežnosti, vlagatelje pa naj bi zavajala tudi s spletno stranjo, kjer so bili prikazani lažni donosi v realnem času. Panamska družba naj bi se po zagotovilih združbe ukvarjala z različnimi naložbami v nepremičninske in podjetniške sklade, v resnici pa denarja vlagateljev niso investirali v dogovorjene naložbe, pač pa so ga porabili za druge namene. Šprahova naj bi za svoje delo – med drugim je sestavljala pogodbe za bodoče vlagatelje, se dogovorila za izdelavo spletne strani ter tudi z dopisi nagovarjala potencialne vlagatelje, kar naj bi počela tudi v angleškem jeziku, da bi delovalo boj prepričljivo – prejela vsaj 117.216 evrov na račun banke v Abu Dabiju, ki jih je porabila za lastne potrebe. Šprahova in Petrič sta sicer pred osmoljenimi vlagatelji v lažni investicijski sklad in policijo že leta 2012 zbežala v Združene arabske emirate (ZAE), kjer so Ptujčanko poleti 2014 aretirali na podlagi tiralice in evropskega naloga za prijetje in predajo, nato pa izpustili. Po 13 letih iskanja so jo decembra priprli v Dubaju, letos pa le predali slovenskim pravosodnim organom.
Četrtkova glavna obravnava ni bila čisto navadna. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov obtožene na narok niso uspeli pripeljati z Iga, se je pa skupaj z zagovornikom Gorazdom Fišerjem strinjala, da zagovor opravi prek videokonference. Za nadaljevanje sojenja, ko se obeta zasliševanja oškodovancev in ostalih prič, obramba želi, da se bo lahko obtožena branila v živo. S tem se je strinjal tudi predsednik senata dr. Boštjan Polegek. Šprahova je sicer tudi v zagovoru, po katerem za zdaj še ni želela odgovarjati na vprašanja, vztrajala pri povedanem pred preiskovalnim sodnikom in je znova zavrnila vse očitke iz obtožnice. Povedala je, da je Petriča spoznala leta 2012 na tečaju italijanskega jezika, pozneje sta se večkrat srečala in ji je pripovedoval, da se ukvarja s finančnimi posli, tudi v Dubaju. Ob tem je zatrdila, da je, tudi ko sta bila v razmerju, v posle ni vključeval, ji je pa o njih govoril, vendar ni nikoli omenjal, da bi počel kar koli nezakonitega ali da bi imel finančne težave. Ko jih je v nekem obdobju vseeno imel, ji je zagotavljal, da gre za trenutne razmere, a da bo vse skupaj rešil. „Pri tem je bil zelo prepričljiv. Kar koli sem naredila, pa sem naredila po njegovih navodilih, ne da bi vedela, da bi počel kaj nezakonitega,“ je dejala Šprahova.
Sodnik Polegek je ob tem prebral še njeno pričanje iz sodne preiskave, kjer je prav tako zatrdila, da sama nikoli ni imela nobenega stika s strankami, da jih sploh ne pozna, razen kakšne bolj bežno. Zatrdila je, da ji nekateri drugi nekdanji sodelavci Petriča skušajo naprtiti krivdo, dodala, da se sama počuti zgolj žrtev zaradi nepravičnih obtožb in medijskega linča, ter predlagala, da se postopek zoper njo ustavi. Denar, ki ga je prejela na svoj račun pa, da je zaslužila s svojim delom po navodilih nadrejenih… Zato je že na predobravnalnem naroku na vprašanje sodnika Polegeka naj se izjasni o krivdi, zavrnila vse očitke iz obtožnice. Ob tem je odvetnik Fišer zahteval izločitev nekaterih dokazov, predvsem je prepričan, da ptujski preiskovalni sodnik ni dovolj konkretiziral razlogov za hišne preiskave, na podlagi katerih naj bi očitno prišli do pomembnih dokazov in zasegli predmete ter elektronske naprave. Zato je zahteval izločitev vseh omenjenih dokazov, ki naj bi bili ključni v celotni zadevi.
Opeharjeni vlagatelji so tako še naprej ali še bolj pesimistični, da bodo kdaj videli svoje vložke, saj ne verjamejo, da bodo karkoli dosegli dokler se pred roko pravice ne znajde tudi Petrič. Tožilec Hostnik jim je pojasnil, da slednjega organi pregona doslej niso uspeli izslediti, čeprav je tudi zanj ves čas razpisana mednarodna tiralica. Če bi kdorkoli vedel, kje konkretno se nahaja, naj se z informacijami oglasi na policiji, je pozval oškodovance. Za Špravhovo pa: „Dolgo smo jo čakali, sedaj je tukaj. Upajmo, da bo sodišče korektno opravilo svojo nalogo in bomo dobili svoj denar nazaj,“ je bil najpogostejši stavek, ki so ga ob predobravnalnem naroku slišali pred sodno dvorano št. 46 mariborskega okrožnega sodišča, ki jih je izgovorilo več deset ljudi – prevaranih vlagateljev v zadevi Profit Club. Mnogi so osebno prišli na sodišče, da bi tudi v živo spoznali eno svojih domnevnih prevarantk, večina pa jih je na sodišče, kot je zatrdil sodnik, dr. Boštjan Polegek, poslala pisni premoženjsko pravdni zahtevek…
