Po pritožbi odvetnika, višji sodniki odločajo o usodi morilca Mitja Oreška
Pred senatom Višjega sodišča v Mariboru, kateremu je predsedovala višja sodnica Leonida Jerman, je danes potekala javna obravnava zoper 47-letnega Mitja Oreška iz Peskovcev na Goričkem, ki za lanski umor, takrat 35-letne partnerke Štefanie, na prvostopenjskem okrožnem sodišču v Murski Soboti bil obsojen na 22 let in šest mesecev zapora. Na takšno sodbo se je pritožil zagovornik obtoženega, murskosoboški odvetnik Mojmir Šafarič in včeraj je že bila obravnava pred višjimi sodniki. In potem, ko je sodnica poročevalka predstavila sodbo in pritožbo, sta svoje povedala še pritožnik, odvetnik Šafarič, ter zastopnik obtožnice, višji državni tožilec Darko Simonič. Šafarič je predlagal, da sodišče spremeni obtožbi, namesto umora, naj bi šlo za uboj na mah, Simonič pa je vztrajal pri dosedanji obtožbi in predlagal 25 let zapora, ali pa vsaj potrditev prvostopenjske sodbe. Nato so se sodniki umaknili v odločanje, svojo odločitev pa bodo strankam posredovali pisno v tridesetih dneh.
Celotna žalostna družinska zgodba se je sicer začela v soboto, 10. septembra 2022, nekaj po 18. uri, ko je Orešek poklical telefonsko številko 113 in operaterju dejal, da naj policisti pridejo na njegov naslov „ker sem ubil svojo partnerko“, pa še to se je zgodilo ko sta v bližini, v drugem prostoru bila njuna otroka. Po opravljeni preiskavi je bila spisana obtožnica za umor in po kar nekaj obravnavah pred velikim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval sodnik Milan Regvat, je tožilka Jana Rogan vztrajala, da je gre za najhujše kaznivo dejanje. Oreška je obtožila umora iz nizkotnih nagibov: žrtev je najprej davil, nato pa z vsaj 17 centimetrov dolgim nožem enkrat zabodel v prsi. Za 35-letnico je bil usoden vbod v levi del prsi, levo joško in pljuča, zaradi poškodb je izkrvavela. „V celoti in nedvomno je dokazano, da je obtoženi storil umor, kar je sam potrdil s klicem na številko 113, kjer je dejal, da je umoril svojo partnerko in je z besedami Štefanie ni več med nami sam povedal operativcu, kaj se je zgodilo.“ Ob tem je tožilka nanizala dokaze, predvsem izpovedi prič in izvedencev, zato je vztrajala, kako je šlo za nizkotne nagibe, predvsem bolezensko ljubosumnost. Tožilka je tudi vztrajala, da je obtoženi v času dejanja bil prišteven in se je že pripravil za najhujši zločin. „Ko je videl, da ne more obdržati partnerko, se je odločil za to dejanje, ne glede na posledice. Dejal si je, da če jo ne morem imeti sam, jo ne bo imel nihče drugi, torej nikakor ni želel izgubiti Štefanio, čeprav je bila mama njegovih dveh otrok“, je vztrajala tožilka Jana Rogan, ki je po izvedenskem mnenju nevropsihiatra bila prepričana, da je se zločina zavedal. „Ker je storil najhuje kaznivo dejanje, torej odvzem tujega življenja, pa še to pred svojima 7 in 5 letnima otrokoma, mu ob upoštevanju olajševalne okoliščine, da doslej ni bil kaznovan predlagam senatu, da mu izreče 25-letno zaporno kazen, ter mu iz ponovitvene nevarnosti, kjer naj bi ogrožen bil predvsem ljubček pokojne, podaljšajo pripor.
S takšnim predlogom tožilstva se je strinjal tudi pooblaščenec pokojničine mame in sestre, odvetnik Danilo Hari, povsem drugačnega mnenja pa je bil zagovornik obtoženega, odvetnik Mojmir Šafarič, ki že od začetka, enako kot obtoženi Orešek, ni zanikal, da je njegov varovanec storil kaznivo dejanje, in tudi v sklepni besedi je bil prepričan, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje uboja na mah in ne naklepnega umora. Kljub temu je senat večinoma sledil tožilki in mu izrekel 22 let in pol zapora.
