Kriminalisti preiskali kaznivo dejanje, tožilci pa so se zaradi interesa preiskave zavili v molk
Minilo je že 46 mesecev od takrat, ko so murskosoboški policisti in kriminalisti na pomurski avtocesti v kombiju, ki sta ga vozila dva Madžara, našli 1,8 milijona evrov gotovine in jih zasegli. Denar je še vedno deponiran v Banki Slovenije na enem od podračunov slovenske policije, kaj bo z evri pa nikomur ni znano, čeprav je preiskava Policijske uprave (PU) Murska Sobota uspešno končana že v letu 2021. Zgodilo se je sicer 28. aprila 2019, ko sta dva Madžara, takrat stara 24 in 28 let, na pomurski avtocesti, iz smeri Maribora proti madžarski meji, v tovornem kombiju med škatlami prevažala skoraj dva milijona evrov gotovine. Policisti so tistega dne na pomurski avtocesti Maribor–Pince opravljali povsem običajno kontrolo cestnega prometa, ko so med drugim zaustavili tovorno vozilo z madžarskimi registracijami. V vozilu sta bila voznik in sopotnik, stara 28 in 24 let, oba madžarska državljana. Policisti so med kontrolo vozila ugotovili, da prevaža tovor, in sicer kartonske škatle. Pri temeljitejši kontroli paketov pa je bilo ugotovljeno, da se v škatlah med večjo količino torbic nahajajo evrski bankovci različnih vrednosti. Ker Madžara nista vedela pojasniti izvora bankovcev, niti nista imela nobene dokumentacije o prevozu gotovine, zato je obstajal sum storitve kaznivega dejanja, je Okrožno sodišče Murska Sobota odredilo preiskavo vozila. Policisti so nato med preiskavo tovornega kombija zasegli 1,8 milijona evrov denarja. Da so policisti lahko gotovino prešteli, so si morali po naših podatkih takrat celo izposoditi bančni stroj za štetje denarja. Sprva se je sicer mislilo, da naj bi denar izviral iz prodaje na mariborskem „boljšaku“, a očitno temu že zdaleč ni tako.
Kot je zagotovila Suzana Rauš, tiskovna predstavnica murskosoboške PU, je „Policijska uprava Murska Sobota v mesecu juniju 2021 podala kazensko ovadbo za kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena kazenskega zakonika na specializirano državno tožilstvo. V letu 2022 je bila v isti zadevi podana še dopolnitev kazenske ovadbe na navedeno tožilstvo.“ Iz specializiranega državnega tožilstva, ki je pristojno za pregon storilcev hudih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za vsa kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi, za korupcijska kazniva dejanja, za kazniva dejanja terorizma ter za kazniva dejanja spravljanja v suženjsko razmerje in trgovine z ljudmi, pa so na naše poizvedovanje odgovorili, so samo kratko sporočili, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka, zato zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo posredovati. Zakaj so specializirani tožilci tako previdno nikomur ni jasno, v vsakem primeru pa vse skupaj traja predolgo. Kljub vsemu lahko pričakujemo, da bomo kmalu lahko več izvedeli, ko se bo obtožnica znašla na Okrožnem sodišču v Murski Soboti.
Pranje denarja – kaj pravi zakonodaja?
V 245. členu Kazenskega zakonika – 1 Republike Slovenije, je med drugim predpisano, da kdor denar ali premoženje, za katero ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor, se kaznuje z zaporom do petih let. Če je denar ali premoženje velike vrednosti, pa se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in denarno kaznijo.
Denar v slovenski proračun?
Če preiskovalci pri prevozu denarja ne bi našli znakov kaznivega dejanja in tudi ne lastnika denarja – ker Madžara menda nista postregla z oprijemljivimi informacijami, je to še najbolj verjetno –, se bo z denarjem ravnalo po pravilniku o postopku ravnanja z najdenimi stvarmi. Ta določa, da policija najdeno stvar, če v 30 dneh po prevzemu te v hrambo ne ugotovi, kdo je upravičenec, izroči finančni upravi. Ta jo potem hrani do enega leta od najdbe. Če lastnika v tem času ne najdejo, gre stvar na javno dražbo, dobiček od prodaje pa v državni proračun. Po enakem postopku policija ravna tudi z gotovino, le da se v tem primeru denar položila na poseben račun državnega proračuna. Kaj bo z 1,8 milijona evrov bo na koncu najverjetneje odločalo murskosoboško sodišče.
