Zagovornik obtoženega prepričan, da so njegovemu varovancu kršene ustavne pravice
S prerekanjem o tem, ali naj veliki senat okrožnega sodišča na Ptuju, kateremu predseduje sodnica, mag. Nika Brumen, dovoli pred dnevi modificirano obtožnico, ali ne, ter v nadaljevanju z zaključnimi govori, se je končala glavna obravnava zoper Kristijana Slodnjaka, ki mu tožilstvo po nedavno spremenjeni obtožnici očita sostorilstvo pri umoru Kidričana Andreja Kirbiša pred skoraj tremi leti. Senat je po zaslišanju obeh strank odločil, da je spreminjanje obtožbe dovoljeno vse do konca glavne obravnave, kot je trdilo tožilstvo. S tem pa je sodišče ovrglo prepričanje zagovornika obtoženega, da je njegovemu klientu kršena ustavna pravica do obrambe, hkrati pa naj bi s tem kršili tudi Zakon o kazenskem postopku. Ker se je tako izteklo, ob tem je senat zavrnil zaslišanje še ene priče, je bil končan dokazni postopek.
Po predstavljenih sklepnih besedah je višja državna tožilka Janja Bernard Korpar sodišču za Slodnjaka, ki se je tokrat na sodišče pripeljal (že pred časom je bil zoper njega odpravljen pripor, op.p.) v dragoceni obleki s kravato, predlagala 28 let zapora. Kot je znano se je umor, katerih na štajerskem koncu v zadnjih letih ni ravno malo, zgodil 17. februarja 2022, na makadamski cesti v naselju Mostje v občini Juršinci, kamor naj bi Slodnjak zvabil Kirbiša pod pretvezo, da mu bo vrnil denar, ki ga je dolgoval. Na kraju naj bi ga pričakal neznani storilec, ki je Kirbiša trikrat ustrelil in pobegnil. Nedolgo zatem ga je mrtvega na cesti odkril domačin Mitja Rakuša, ki je peljal gnoj na svojo njivo v neposredni bližini kraja zločina, kjer je mimogrede potekala tudi rekonstrukcija dogodka…
Tožilka je, najprej v prerekanju z zagovornikom obtožnega, odvetnikom Andrejem Kacem, ter tudi v sklepni besedi vztrajala pri nedavno predstavljeni modifikaciji obtožnice, po kateri Slodnjaka ne bremeni več le pomoči še vedno neznanemu storilcu pri umoru, pač pa mu očita še hujše kaznivo dejanje, umor v sostorilstvu. Zatrdila je, da dokazi in pričanja potrjujejo njenemu prepričanju, medtem ko zagovoru obtoženega ne gre verjeti. Jasno je namreč, kot je dejala tožilka, da je Slodnjak pokojnemu Kirbišu dolgoval veliko vsoto denarja ter da je bil s strani Kidričana zaradi nevračanja denarja večkrat ustrahovan, grozil naj bi mu tudi z maščevanjem njemu in družini. Iz telefonskih komunikacij je po njenih besedah nesporno dokazano, da je Slodnjak Kirbiša zvabil na samotno mesto ter da sta zgolj on in njegova žrtev vedela za čas in kraj srečanja.
Obtoženi si je za ta čas zagotovil alibi, skupaj z neznanim morilcem pa je, tako tožilka, dejanje dobro načrtoval, da bi se znebil upnika in dolgov. Na njegovo ravnanje je po mnenju tožilke vplivala tudi njegova narcistična osebnost, saj je ves čas navzven kazal podobo uspešnega podjetnika, ko se je njegov podjetje sesulo in je moral tudi v osebni stečaj, pa naj bi ga tudi po navedbah izvedenke klinične psihologije v kruto dejanje vodil narcistični bes. Tožilka je Slodnjakovemu ravnanju pripisala zahrbtnost in koristoljubje, olajševalnih okoliščin pa pri predlagani kazni ni upoštevala, saj da je nedvomno šlo za direkten naklep. Še več, izrazila je strah, da bi bil Slodnjak zaradi narcizma sposoben podobno kaznivo dejanje nekoč ponoviti.
Obramba je navedbam tožilstva seveda v celoti nasprotovala. Slodnjakov zagovornik Andrej Kac je še pred sklepnimi besedami vložil ugovor pravne narave, s katerim je skušal sodišče prepričati, da je sprememba obtožnice tik pred zaključkom sojenja v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku. Po njegovem mnenju se je tožilka za modifikacijo odločila le zato, ker ji ni uspelo dokazati očitka o naklepni pomoči njegovega varovanca, čemur bi po njegovem prepričanju morala slediti oprostilna sodba. Vse skupaj je označil za zlorabo instituta modifikacije obtožnice, zato je sodnemu senatu predlagal, da spremembe ne dovoli ter da odloča o prvotnih očitkih. Senat odvetnikovim navedbam ni pritrdil, saj da je sprememba obtožnice po zakonu o kazenskem postopku dopustna vse do konca glavne obravnave. Ker isti zakon ne predvideva odločanja o tem, ali je sprememba dopustna in izpolnjuje pogoje, se bo sodišče o vsebini ugovora pravne narave opredelilo v obrazložitvi sodbe, ki bo izrečena jutri, v petek, 7.2.2025 ob 13. uri.
Po besedah zagovornika Kaca že na kraju dogodka ugotovljena dejstva kažejo na to, da se je pokojni Kirbiš na tem mestu očitno srečal z nekom, ki ga je že prej poznal, saj bi sicer lahko pravočasno pobegnil. „Obtožnica namreč trdi, da je obdolženi obljubil, da bo prišel na kraj dejanja in da se bosta srečala s Kirbišem, a je bil v času dogodka daleč proč. Če se je pokojni tam srečal z znancem, potem celotna obtožnica nima smisla in Slodnjak pri dejanju ni imel povsem nobene vloge,“ je še vedno prepričan Kac, ki verjame, da bi njegovea varovanca morali oprostiti vseh obtožb. S tem se torej ne strinja višja državna tožilka Janja Bernard Korpar, kako bo odločil senat pa bo znano na predvečer kulturnega praznika…
