Kazenska ovadba Zveze društev Moja Mura zoper šentiljskega župana zavržena, sledijo nasprotne tožbe…
Po približno letu dni od vložitve kazenske ovadbe, je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru sporočilo, da je kazensko ovadbo, ki jo je Zveza društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob Muri – Moja Mura (ZDMM) vložila zoper župana občine Šentilj Štefana Žvaba, zavrglo. Tožilstvo ugotavlja, da ni razlogov za kazenski pregon, s tem pa je postopek zoper župana zaključen. Kot smo takrat poročali je ZDMM decembra 2024 župana ovadila zaradi domnevnega ponarejanja prostorskih dokumentov, povezanih z legalizacijo kompostarne v Ceršaku. Po njihovih navedbah naj bi občinskemu svetu predložil prikaz ponarejenega stanja prostora in s tem vplival na spremembo namembnosti zemljišča, na katerem stoji kompostarna. Župan naj bi tako posredno vplival na postopke legalizacije objekta.
Župan Žvab je po prejemu sklepa o zavrženju ovadbe pojasnil: »Že takrat sem poudaril, da svojo funkcijo opravljam zakonito in v skladu z veljavno zakonodajo. Zoper občinskega svetnika in člana Zveze društev Moja Mura Borisa Bezjaka sem zaradi žaljivih obtožb vložil tudi zasebno kazensko ovadbo, saj je javno govoričil, da sem ponarejevalec. Kot lahko vidimo danes, pa tožilstvo za obtožbe ni našlo nobene podlage.« Sedaj se samo čaka, kako se zadeva odvijala na tožilstvih in sodiščih, ter tudi v političnih krogih, kajti še vedno se nadaljuje dolgotrajni boj ZDMM zoper lastnika dojetja za predelavo odpadkov na otočku nad reko Muro. Zaradi tega je bila vložena tudi sedaj že nična ovadba zoper župana občine Šentilj, mag. Štefana Žvaba, kateremu so očitali ponarejanje prostorskih dokumentov za legalizacijo „sporne“ kompostarne Ceršak.
Občina naj bi, po prepričanju naravovarstvenikov, manipulirala s spremembo namembnosti zemljišča, kjer kompostarna stoji, kot je zatrdil predsednik ZDMM. Kompostarna Ceršak, ki je v lasti podjetja Kogal oziroma Karlija Udovičiča, je na poplavnem območju reke Mure, kjer je odloženih približno 150.000 ton odpadkov. Zato po prepričanju tožnikov obstaja resna nevarnost, da bi v primeru poplav prišlo do onesnaženja bližnjih vodnih virov, ki oskrbujejo več kot 100.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije, vse od Ceršaka do iztoka Mure iz Slovenije na Hrvaško. „Odpadki so nevarnost za vodovarstvena območja in črpališča pitne vode, kot sta črpališče Ceršak in drugi vodovodni sistemi v regiji, mimo Cmureka, Apače, Gornje Radgone, Radencev, Kroga, Veržeja, Ižakovcev, Melincev, Bistrice…“ Kot so še zapisali v omenjeni tožbi, v primeru poplav grozi onesnaženje več deset kilometrov porečja Mure.
„Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ponarejenih prostorskih dokumentov, saj dokumentacija nazorno kaže, da je bilo zemljišče v uradnih aktih prepoznano kot gozdno, a je občina leta 2004 izdala lokacijsko informacijo, v kateri je zemljišče označeno kot kmetijsko, kar je omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja za kompostarno, Več let smo zbirali dokaze o domnevnem ponarejanju. Dolga leta smo iskali način, kako je bilo možno legalizirati ta obrat na območju, ki ima toliko zaščitnih ukrepov. Zdaj smo pridobili dokumente, ki dokazujejo, da je bilo gozdno zemljišče nezakonito preimenovano v stavbno,“ so prepričani v ZDMM, kjer še naprej poudarjajo, da je občinski prostorski načrt bil v pripravi od leta 2012, še pod prejšnjim županom in na občini so želeli spremeniti namembnost zemljišč, da bi bil cel otok stavbno zemljišče. A mnenje dajalci niso dali pozitivnega mnenja.
Žvab pa naj bi se odločil, da bodo akt ponaredili, kot da je tam že stavbno zemljišče in je v vse dokumente napisal, da gre dejansko za stavbno zemljišče. Torej naj bi dobesedno ponaredil dejansko stanje oziroma stanje, ki ga je akt določal. ZDMM v ovadbi izpostavlja tudi nepravilnosti pri prodaji zemljišča, na katerem stoji kompostarna. „Lastnik je zemljišče v priobalnem pasu reke Mure kupil od Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč leta 2003, kar je nezakonito. Na zemljišču, ki je zaščiteno kot naravna vrednota, ni dovoljeno graditi takšnih objektov. Kako je mogoče, da je na tem območju, ki ima toliko zaščit nad sabo, tak obrat? Za primerjavo, to področje ima isto zaščito kot Postojnska jama. In nepredstavljivo je, da bi tam nekdo začel odlagati odpadke, saj v resnici gre za območje, ki bi moralo biti varovano podobno kot Postojnska jama. Zgroženi smo nad županovo dvoličnostjo. Medtem ko se je javno postavil proti kompostarni, in se je udeleževal splošnih javnih protestov, je v ozadju podpiral njeno delovanje, kar je škodovalo prebivalcem Ceršaka in širše,“ poudarjajo v ZDMM.
Ovadba, ki jo je Zveza predložila državnemu tožilstvu je vsebovala obsežno dokumentacijo, pridobljeno s pomočjo preiskav in pravnih strokovnjakov. „Verjamemo, da je tožilstvo zdaj v fazi, ko nima več nobenega dvoma glede zakonitosti našega primera. Nemudoma zahtevamo takojšnje zaprtje kompostarne Ceršak in odstranitev vseh odpadkov s tega območja. Poudarjamo, da primer kompostarne Ceršak kaže na širše težave delovanja pravne države in pomanjkanje nadzora nad okoljsko občutljivimi območji. Ne gre le za lokalni problem. Če ne bomo zaščitili pitne vode, se moramo vprašati, kam vodi naša okoljska politika,“ je pred letom dni (in tudi sedaj) prepričan predsednik Zveze Samo Tuš, tajnik ZDMM Boris Bezjak pa je ponovil, da se je „župan Žvab odločil, da bodo akt ponaredili, kot da je tam že stavbno zemljišče in je v vse dokumente napisal, da gre dejansko za stavbno zemljišče. Torej je dobesedno ponaredil dejansko stanje oziroma stanje, ki ga je akt določal.“ Ob tem se je Bezjak spraševal, kako je mogoče, da je na tem območju, ki ima toliko zaščit nad sabo, nastal tak obrat in si ne morem predstavljati, da bi tam nekdo začel odlagati odpadke.
Vse očitke s strani naravovarstvenikov, je že pred tožilstvom, ostro zavrnil župan Žvab, ki vseskozi zavrača očitke ZDMM, da naj bi občina pod njegovim vodstvom ponarejala prostorske dokumente za legalizacijo kompostarne Ceršak. Ob tem je poudaril, da župansko funkcijo opravlja zakonito, vsa gradbena dovoljenja za kompostarno pa naj bi bila pridobljena pred njegovim mandatom. Glede okoljskih tveganj, ki jih kompostarna predstavlja zaradi lege na poplavnem območju in v bližini vodovarstvenega območja, Žvab ni želel podati ocene, saj za to, kot je dejal, ni pristojen. Dodal je pa, da je občina pristojnim inšpekcijskim službam poslala dopise z zahtevo po preiskavi situacije…
