Po vnovičnem preobratu ko mora vrniti več kot 150.000 € že zapravljenega denarja, Sabina Gutalj trdi, da gre na Ustavno sodišče RS in nato v Strasbourg, na občini pa pravijo, da je revizija potrdila njihove argumente
Tudi šest let odkar je murskosoboška občina iz službe odpustila svojo takratno pravnico, ni dokončno zaključeno „pravdanje“ med soboško občino in nekdanjo tam zaposleno Sabino Gutalj. Po dvakrat sta na Delovno socialnih sodiščih v Mariboru in Ljubljani, „zmagali“ obe stranki, sedaj naj bi zadeva po reviziji na Vrhovnem sodišču, ki je dalo prav soboški občini, dobila končni epilog. Toda tako menijo zgolj v Mestni občini Murska Sobota (MO MS), za Sabino Gutalj pa sta na vrsti še zadnji rešilni slamici, ki jih ne bo izpustila. Sama pravi, da bi ob vsem kar se ji je doslej zgodilo, marsikdo storil samomor, ona pa bo najprej poskusili srečo na Ustavnem sodišču RS, nato pa na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj verjame, da bo na koncu „zmagala pravica“, ki da je povsem na njeni strani. Lani novembra je Gutaljeva dobila tožbo proti MO MS, dobila je tudi odškodnino, predvsem plače za nazaj, a je na njeno žalost, občina sedaj uspela z revizijo na Vrhovnem sodišču. Gutaljeva mora vrniti ves denar, ki ga je občina plačala, 101.000 evrov je dobila na račun, še okoli 70.000 € pa je šlo za socialno varstvo, za stroške sojenja, odvetnike in podobne reči.
Vse skupaj se je začelo po lokalnih volitvah leta 2014, ko je prišlo do zamenjave lokalne oblasti, saj je takratnega župana Antona Štihca, premagal dr. Aleksander Jevšek. Že aprila 2015 je Sabina Gutalj, takratna vodja oddelka za splošne zadeve in občinska pravnica, dobila odpoved. Po več letih pravdanja je sodišče lani potrdilo, da je bila lepotica, ki je nekoč sodelovala na izborih za miss, sicer pa je univerzitetna diplomirana pravnica, neupravičeno odpuščena iz službe, kjer je bila zaposlena okoli deset let. Žena nekdanjega znanega nogometaša Gorana Gutalja je službo na murskosoboški občini dobila še v času županovanja Antona Štihca, sprva kot svetovalka in tiskovna predstavnica, nazadnje pa kot vodja oddelka za splošne zadeve in občinska pravnica. Konec leta 2014 je dobila prvi opomin zaradi domnevno neprimernega verbalnega obnašanja do sodelavke. Očitali so ji tudi mobing oziroma neprimerno obnašanje do sodelavcev, aprila 2015 so ji izrekli prenehanje delovnega razmerja. Gutaljeva je vložila tožbo zoper nekdanjega delodajalca in bila vseskozi prepričana, da je šlo za konstrukt, njen edini cilj je bil priti nazaj v službo. Po tožbi Gutaljeve je prvostopenjsko sodišče odločilo v njeno korist, nato je drugostopenjsko sodišče po pritožbi soboške občine odločilo, da se sojenje mora ponoviti. Na prvi stopnji je potem na ponovnem sojenju prišlo do preobrata, sodišče je namreč odločilo v prid občine. Po pritožbi Gutaljeve je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani lani razsodilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz aprila 2015 nezakonita. Soboška občina je sodbo sodišča spoštovala in je izplačala določeni znesek, se pa s sodbo ni strinjala. Vložili so izredno pravno sredstvo in prišlo je do preobrata. Po revizijski sodbi Vrhovnega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Gutaljeva mora vrniti občini okrog 170 tisoč evrov. Gre za odškodnino, ki jo je občina morala nakazati Gutaljevi. To je skupek neto plač z obrestmi od aprila 2015 do 15. 1. 2019, davkov in socialnih prispevkov ter še dodatnih sedem plač, v znesku 18.271,33 evra, ki ga je sodišče naložilo občini.
Sedaj pa se je razpoloženje zamenjalo, sedaj je žalostna Gutaljeva, dobra volja pa je na strani MO MS, ki je v sojenju polnem preobratov, uspela z revizijo predhodne sodbe. Zadeva vsekakor še zdaleč ni končana, saj nam je Gutaljeva povedala, da bo iskala pravico na še višji instanci. „Že na začetku sem napovedala, da se bo zadeva zaključila na evropskem sodišču za človekove pravice in že takrat sem vedela, zakaj to govorim. To ni pravičen in enakopraven proces. Ni več vprašanje, ali se vpliva na sodišča, ampak samo vprašanje, kdo vpliva na sodišče, kdo so ti, ki se skrivajo za sodniškimi haljami, in te ljudi je potrebno pripeljati na plano z imeni in priimki. To moramo narediti za dobro Slovenije, če želimo, da bomo imeli pravno državo,“ je bila ogorčena bivša javna uslužbenka, ki pravi, da so tovrstna sodišča nastala za zaščito delavcev, ne pa njihovih nasprotnikov. Na MO MS so bolj skopi s komentarji, da so so odgovorili le, da je sodba vrhovnega sodišča potrdila argumente v njihovem predlogu za revizijo.
Sabina Gutalj, ki je odločna, da bo končna sodba spisana na ustavnem sodišču ali na evropskem sodišču, tudi glede vračila denarja, več o tem pa bo razložila, ko bo epidemiološka situacija to omogočala. Kot še sedaj pravi, ji že šest let uničujejo življenje in življenje njene družine, razpolaga pa tudi z imeni in priimki, ki jih bo v prihodnosti razkrila. „Postala bom sinonim za pravico ali nepravičnost v tej državi in zato se moram boriti. Ne bom vrgla puške v koruzo, pa ne samo zaradi sebe, ampak zaradi vseh drugih,“ nam je povedala Gutaljeva, ki nadaljuje: „Morate razumeti, da sem v tem sporu borim z višjimi silami in da se borim za skupno dobro vseh nas, ki smo navadni državljani Republike Slovenije. Vse kar lahko ta trenutek povem, da je Vrhovno sodišče v mojem primeru prevzelo vlogo “eksekucijskega senata”, saj je s pravnega vidika Odločba Vrhovnega sodišča povsem arbitrarna in samovoljna in je samo vrh ledene gore vsega, kar se v tem sodnem postopku dogaja. Že to, da sojenje trajalo tako dolgo, medtem ko zakon predpisuje za tovrstne postopke, da morajo biti rešeni v šestih mesecih povprečno razumnemu človeku govori samo zase. Dejstvo, da so v tem času bile izdane štiri diametralno nasprotne sodbe pa pove veliko o kredibilnosti slovenskega sodnega sistema!
Ključno vprašanje, ki se mi poraja ni več ali slovenski sodni sistem v mojem primeru dela zakonito, in kdo se skriva za sodniškimi haljami in kdo so strici iz ozadja? Naša skupna dolžnost, mene in vseh nas je, da te ljudi s skupnimi močmi izvlečemo iz ozadja….ker so samo skriti močni in ker samo iz ozadja lahko sistemu vsiljujejo argumenr moči nad močjo argumenta, ko pa bodo enkrat privlečeni na plano, pa bodo to svojo moč vplivanja izgubili.“ Naša sogovornica želi, da se sedaj celotni Sloveniji predočijo listinska dokazila iz tega procesa, ki utemeljujejo vse njene navedbe o tem, da gre za takšne hude nezakonitosti, da je potrebno z vso resnostjo sprožiti postopke preiskave! „Ob tej priliki tudi pozivam vse dobromisleče da stojite za mano, tako medije kot državljane in da v tej borbi Davida proti Goljatu na koncu vseeno zmaga pravo in pravica!“ Tudi za njenega 12-letnega sina, ki dejansko odrašča v stresnem stanju, ko mama pogosto joče, ko prebira sodbe in razmišlja kako preživeti, kako se boriti proti sodnikom in vsem drugim, ki da so ji uničili življenje, družino in vse kar je imela.
Statistika: Gutaljeva nam je postregla tudi s podatkom, da Vrhovno sodišče RS odobri obravnavo zgolj 2,7% vseh primerov, od tega jih zavrne 90% in samo 10% primerov z revizijo ugodi. Ali je mogoče verjeti, da je tožba Sabine Gutalj za državo Slovenijo tako pomembna, da je pristala v teh 0,27% pravnomočnih sodb, ki so bile s strani Vrhovnega sodišča RS naknadno razveljavljene? se sprašuje Gutaljeva in dodaja zgolj dva primera: Izbrisane in Drugi tir, ki že leta čakajo v predalih vrhovnih sodnikov, njena zadeva pa…
Denarja nima niti za življenje, ne pa da bi ga vračala občini
Tudi če bi Sabina Gutalj želela „brez boja“ vrniti denar, da ne bi mogla, saj pravi, da je sredstva „porabila za vračilo dolgov, saj šest let nimam nobenih prihodkov. Delovno in upravno sodišče bi moralo delati v prid delavca, torej šibkejše stranke, ne pa močnejšega v postopku“. O svoji zgodbi pa pravi, da je „ključno dejstvo, da sem bila po menjavi oblasti odstranjena z občine v samo treh mesecih. Celo mediji ste napovedovali, da sem po prihodu novega župana že na izhodnih vratih, še preden se je to sploh zgodilo. Dejstvo je tudi, da sem v tem postopku dvakrat zmagala. Prvič s sodbo, ki je bila spisana na podlagi neposredno izvedenega dokaznega postopka in na podlagi zaslišanja vseh prič. V tej prvotni sodbi je bilo na podlagi listinskih dokazov ter zaslišanih prič nesporno ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita iz dveh procesnih razlogov, kot tudi v celoti v materialnem smislu! Sodba prvotnega senata je na podlagi dokazne ocene zaslišanih prič zaključila, da ni nobenih dokazov za niti eno od obtožb delodajalca ter da se je v dokaznem postopku izkazalo vse prav nasprotno od tega, kar je trdil delodajalec. Po prvi sodbi, ki je bila primer kako bi morala soditi neodvisna in nepristranska sodišča in kako bi morala delovati pravna država in po vsem, kar se je začelo dogajati po njeni razveljaviti, ko sem bila v ponovljenem sojenju deležna nezakonitega poizkusa izločitve celotnega senata, menjave porotnice, namernega zavlačevanja postopka z nerazumnim prelaganjem obravnav z namenom upokojitve sodnika in namestitve novega senata, nisem zastonj napovedovala, da bo končno besedo v tem primeru imelo Evropsko sodišče za človekove pravice“, razlaga Gutaljeva.
Posebej za Slovenske novice je tudi zatrdila, da obstajajo listinska dokazila, ki kažejo na to, da so v tem postopku bile storjene eklatantne nezakonitosti. Nanje naj bi opozarjala že med postopkom z zahtevo za službeni nadzor primera, kot tudi z vložitvijo nadzorstvenih tožb, ki pa so bile vse po vrsti v nekaj preprostih stavkih brez vsake obrazložitve zavrnjene. „Dejstvo je, da so v teh šestih letih bile izdane štiri diametralno nasprotne sodbe in to na podlagi popolnoma istih dokazov ter istih prič, kar pove veliko o kredibilnosti slovenskega sodnega sistema!Odločitev Vrhovnega sodišča, da po 6 letih sojenja in po tem, ko sem dvakrat zmagala in dobila celotni proces, razveljavijo pravnomočno sodbo, je enako kot če bi me po šestih letih sodne agonije obsodili na smrt. Če je kdorkoli nad komerkoli izvajal mobing, je to z gotovostjo nad mano počel Slovenski sodni sistem!“
Ob vsem tem se poraja vprašanje za slovenski pravni sistem, koliko družin je bilo na račun takšnih »spornih« potez slovenskih sodišč že uničenih? Delovno sodišče bi moralo ščititi delavca, saj je to njegov temeljni postulat. V tem primeru pa vrhovno sodišče očitno igra vlogo odvetnika delodajalca oziroma vlogo eksekutorja delavca – šibkejše stranke. „V neposrednem dokaznem postopku je bilo zaslišanih čez 30 prič, o dokazni oceni katerih sedaj več v sodbi, ki je bila spisana v ponovljenem postopku, ni ne duha ne sluha? Torej, dejstvo je, da se v tem postopku borim z višjimi silami. Ključno vprašanje, ki se poraja, ni več ali slovenski sodni sistem v tem primeru dela zakonito in še samo kdo se skriva za sodniškimi haljami in kdo so strici iz ozadja? Naša skupna dolžnost je, da te ljudi s skupnimi močmi izvlečemo iz ozadja, ker so samo skriti močni in ker samo iz ozadja lahko sistemu vsiljujejo argument moči nad močjo argumenta, ko pa bodo enkrat privlečeni na plano, pa bodo to svojo moč vplivanja izgubili…“
