Potrjeno: Morilcu iz Murske Sobote le obvezno zdravljenje od šestih mesecev do petih let, čeprav so svojci umorjenega prepričani, da človek, ki lahko nekoga zabode 40 krat ne more biti neprišteven
Senat višjega sodišča v Mariboru je potrdil prvostopenjsko sankcijo, po kateri je obtoženi zahrbtnega umora nič krivega in nič slabo slutečega, 26 – letnega Marsela Habjaniča, v bližini Avtobusne postaje Murska Sobota, 49-letnega morilca Damir Softić iz Tuzle v BiH „obsojen“ na obvezno zdravljenje. Takšno sodbo mu je namreč konec lanskega junija izrekel veliki senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu je predsedoval sodnik Stanislav Jug, in višji sodniki so se s tem strinjali. V času glavne obravnave, kjer se obtoženi Softić sploh ni zagovarjal, je sodišče zaslišalo številne priče in izvedence, ter izvedlo še kar nekaj dokazov, a ker so glavno besedo imeli izvedenci nevropsihiatrične stroke, ki so tako ali drugače potrdili popolno neprištevnost obtoženega, je jasna tudi mila sankcija, ki je še posebej razočarala na zadnji obravnavi z izrekom sankcije, prisotne svojce, ki so z glasnim jokom potrdili, da se nikakor ne morejo sprijazniti s tako milo sankcijo, po katerem so morilca „obsodili“ na obvezno psihiatrično zdravljenje v zaprti ustanovi, v trajanju od šestih mesecev do petih let.
Žal tako določa Kazenski zakonik RS in okrožni državni tožilec Matej Kučan, glede na ugotovitve nevropsihiatrične stroke, tako iz Psihiatričnega oddelka UKC Maribor, kot komisija Medicinske fakultete Univerze Ljubljana, ter izvedenca klinične psihologije, glede prištevnosti, niti ni mogel predlagati kaj drugo kot obvezno zdravljenje. Vsi izvedenci so namreč potrdili, da je bil morilec v času krutega dejanja, ko je nedolžno žrtev zabodel vsaj 39 krat, bil neprišteven in ni mogle razumeti svojih dejanj, za kar je edina možna sankcija, ukrep obveznega zdravljenja. Ukrep je po odločitvi sodnega senata dokončen, izvaja pa ga Forenzični oddelek Psihiatrije UKC Maribor, kjer bo vsakih pol leta vnovični pregled in ugotovitve stanja. Ko bo zdrav bodo Softića pač spustili na prostost, kot da se ni zgodilo nič, zaradi česar je tožilec predlagal podaljšanje pripora, vsaj do pravnomočnosti ukrepa, ker da obstajata tako begosumnost, kot ponovitvena nevarnost, čemur je senat prisluhnil.
Zadnja obravnava, pred izrekom sodbe, se je sicer začela z zaslišanjem izvedencev – psihiatra Petra Preglja in kliničnega psihologa Bojana Zalarja, ki sta po videokonferenci lahko le potrdila ugotovitve povezane z blodnjami, paranoidno shizofrenijo in drugimi duševnimi motnjami. Veliko dvomov je ob tem imela odškodovana družina Habjanič, saj je njihova pooblaščenka, odvetnica Tanja Koračin Bohar, predlagala še soočenje izvedencev, a sta temu nasprotovala tako tožilstvo, kot obramba obtoženega, čemur je nato pritrdil tudi sodni senat, s čem je dokazni postopek bil končan. Zato so se lahko začeli zaključni govori strank, kjer je tožilec Kučan podrobno predstavil potek dogajanja v času umora v večstanovanjskem objektu v Murski Soboti, ki se je zgodil 5.2.2023. Pritrdil je izvedencem, da se je vse skupaj zgodilo v stanju neprištevnosti obtoženega, kjer je bila prisotna paranoidna shizofrenija, ki se pridružuje stanju postravmatske stresne motnje povezane z vojno v BiH v letih 1992/95. Zato je bilo Softićevo zaznavanje realnosti, njegovo razmišljanje, njegove reakcije na okolico ter njegova sposobnost razumevanja svojih dejanj pred in med dogodkom okrnjena. Motnje mišljenja in zaznavanja so bile izražene v akutni psihotični epizodi in halucinacijah, zato ni bil sposoben razumeti svojih dejanj in vsega, kar se je okrog njega dogajalo in si je vse razlagal po svoje ter je imel porušen stik z realnostjo… Ker so izvedenci potrdili, da je bil napadalec v času zločina v stanju neprištevnosti, tožilcu Kučanu ni uspelo predlagati nič drugega kot izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu za največ pet let. Je pa tožilec nanizal tudi dogajanje v času umora, ko je Softić vlomil v Marselovo stanovanje in ga v kratkem času, nič krivega v stanovanju in po stopnicah objekta zabodel spredaj in zadaj skoraj 40 krat. „Zabadal ga je dokler ni bil prepričan, da je fant mrtev“, je dejal tožilec.
Še bolj ostra je bila pooblaščenka oškodovane družine Koračin Boharjeva, ki se je sicer strinjala s tožilstvom, a je dodala, da je to „bilo grozovito klanje,“ ob tem je še naprej dvomila v popolno neprištevnost morilca. In je sodišče prosila, da naj zaščito morebitne druge žrtve pred nevarnim morilcem. Softićev zagovornik, odvetnik Peter Kobentar je le kratko povedal, da je medicinska stroka dokazala, da je njegov varovanec bil neprišteven in ga je sedaj potrebno pozdraviti. Po njegovem je pol leta dovolj zdravljenja v varovani ustanovi, nato pa lahko gre v domačo nego oz. zdravljenje. Zadnjo besedo je imel obtoženi Softić, katerega smo prvič slišali. Dejal je, da se strinja s svojim odvetnikom, ter da obžaluje, da se je to zgodilo. „Če bi bil priseben oz. prišteven do tega ne bi prišlo,“ je še dejal. Senat je pozneje sklenil, da ni druge možnosti kot omenjeni ukrep, od pol leta do pet let obveznega zdravljenja. Ob tem so obtoženega oprostili plačila stroškov kazenskega postopka, izvedencev, zagovornikov… Glede premoženjsko pravdnega zahtevka je senat odločil, da oškodovance napoti na pravne postopke.
Lahko se ponovi!
Izvedenec nevropsihiater Jure Koprivšek je v svojem mnenju med drugim ugotovil, da je storilec moril neprišteven, kar je utemeljil tudi s tem, da Softić za posttravmatskim sindromom boleha več kot deset let, če ne dvajset. Kot 18 ali 19 letnik je bil vpoklican na služenje vojaškega roka v Armadi BiH, ko se je v državi leta 1992 začela vojna, v kateri se je boril tri leta. Zaradi tega je doživljal panične in blodnjavne napade, leta 2012 so mu v bolnišnici v Tuzli potrdili omenjeno diagnozo. Koprivšek je ocenil še, da bi lahko Softić dejanje kadarkoli ponovil, a ni mogoče napovedati, kdaj… Po psihiatrovi oceni bi lahko Softić dejanje kadarkoli ponovil, zato je zanj priporočil zdravljenje in terapijo do konca življenja.
Umor, ki je šokiral prekmursko javnost, se je sicer zgodil 5. februarja 2023 v Slomškovi ulici v Murski Soboti. Softić je obtožen, da je vdrl v njegovo stanovanje in večkrat zabodel takrat 26-letnega Marsela Habjaniča, ki je v tistem času živel v isti večstanovanjski stavbi pri avtobusni postaji v Murski Soboti, nato pa s kraja pobegnil. Zabodeni (patolog je naštel vsaj 39 vbodov po različnih delih telesa, op.p.) je zaradi poškodb kmalu zatem na kraju umrl, policisti pa so Softića prijeli še istega dne in je tudi sam nekaj časa bil v bolnišnici, a se je ugotovilo, da ni bil huje poškodovan. Tožilec Kučan je Softića obtožil umora, v obtožnici pa je zapisano, da se je na žrtev spravil z nožem in ji prizadejal veliko ran, od česar so štiri bile usodne. Z enim od vbodov je Marsel utrpel 20 centimetrov dolgo rano na prsnem košu, pri čemer je imela prerezano desno pljučno krilo, osrčnik in srce, in zaradi tega je izkrvavela. Do takrat, ko je omagal in umrl, je 26-letnik utrpel vsaj 39 vbodov in ureznin. Rane je imel po vsem telesu, od lasišča, obraza, zatilja, vratu, prsi in hrbta ter po rokah in nogah. Kaznivo dejanje se je začelo v sobi 26-letnika, nato pa se preselilo na hodnik večstanovanjske stavbe. Marsel Habjanič in Softić sta bila soseda, vendar se razen bežnih srečanj menda sploh nista poznala. Softić je po incidentu pobegnil, vmes zaradi poškodb omagal na avtobusni postaji, nato pa se je zatekel na parkirišče stanovanjskih blokov v Vrtni ulici, kjer živijo njegovi znanci. Tam so ga izsledili policisti…
