V petek, 25. avgusta 2023, so mariborski kriminalisti in policisti k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru s kazensko ovadbo privedli 44-letnega moškega, za katerega je podan utemeljen sum, da je med 22. majem in 2. avgustom letos v Mariboru izvršil najmanj 5 kaznivih dejanj ropov. Preiskovalni sodnik je zoper njega odredil pripor. Osumljeni je slovenski državljan, brez stalnega bivališča, ki je zadnjih nekaj mesecev neprijavljen prebival in živel na območju občine Slovenska Bistrica. Tam so mu zaradi nevarnosti, da je oborožen in da se bo prijetju upiral, policisti Specialne enote 24. 8. zgodaj zjutraj odvzeli prostost, odrejeno pa mu je bilo tudi pridržanje. V kasnejši hišni preiskavi so kriminalisti PU Maribor našli in zasegli pištolo, za katero sumijo, da je bila uporabljena pri storitvi teh ropov. Pri kriminalistično tehničnem pregledu orožja so ugotovili, da gre za zračno pištolo, ki je imitacija pravega orožja.

Zaseženi so bili tudi drugi predmeti – oblačila in obutev, med njimi tudi ovratna ruta, ki je bila najverjetneje prav tako uporabljena med izvrševanjem teh kaznivih dejanj. Vseh pet ropov je osumljeni izvršil nad prodajalkami v Mariboru, in sicer 22. maja v trafiki na Pobrežju, 21. junija v trafiki na Gosposvetski cesti, 23. junija v trgovini na Taboru, 4. julija v marketu na Pobrežju in 2. avgusta v lekarni Maribor, na Gosposvetski. Pri teh kaznivih dejanjih si je protipravno prilastil skoraj 15.000 evrov.

Policisti in kriminalisti so ob izvršenih kaznivih dejanjih ropa vodili intenzivno kriminalistično preiskavo in osumljenega izsledili na podlagi izvedenih obsežnih policijskih pooblastil in ukrepov, ki med drugim vključujejo več kot sto razgovorov, mnoge zavarovane sledove pri ogledih krajev teh dejanj, veliko količino zaseženih predmetov in posnetkov video nadzornih sistemov, izdelavo fotorobota, številne poostrene nadzore, ki smo jih praktično več kot en mesec s policisti in kriminalisti različnih policijskih izvajali na območju Maribora. Osumljeni je že bil obravnavan zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. V letu 2016 je bil zaradi ropa že pravnomočno obsojen. Za osumljenega obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je v navedenem obdobju storil še vsaj dva ropa, zato s preiskovanjem teh dejanj intenzivno nadaljujejo. Za kaznivo dejanje ropa po 206/I čl. Kazenskega zakonika, je predpisana zaporna kazen v razponu od enega do desetih let.

V letu 2022 smo obravnavali 15 ropov (v letu pred tem 31), katerih preizkanost je znašala 60% (77,4 %).

Ropi so najhujše premoženjsko kaznivo dejanje

Ropi predstavljajo hudo obliko nasilnega kaznivega dejanja, saj so najhujše premoženjsko kaznivo dejanje, pri katerem storilec k žrtvi pristopi z grožnjo, katero lahko izrazi tudi z orožjem ali drugim nevarnim predmetom. Ropi so kazniva dejanja, ki ljudi oziroma žrtve prizadenejo premoženjsko, hkrati pa zaradi izražene grožnje zmanjšujejo občutek varnosti v skupnosti.

Kaznivo dejanje ropa je opredeljeno v 206. členu Kazenskega zakonika. Za kaznivo dejanje ropa je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. V primeru, da rop izvršijo dve ali več oseb je zagrožena kazen zapora od enega do petnajstih let.

V letu 2022 je bilo v Sloveniji izvršenih 141 ropov, preiskanost pa je bila približno 55%. Najpogosteje so ropi ropov izvršeni na ulicah, cestah, parkiriščih in javnih površinah. V teh primerih gre za ti. ulične rope, kjer posameznik ali skupina storilcev od oškodovanca s silo ali grožnjo zahtevajo denar, GSM, osebne predmete… Drugo najpogostejše prizorišče ropov so trgovine in različne prodajalne, ostala prizorišča so manj pogosta. Ropov v finančne inštitucije kot so banke, pošte in hranilnice je na letni ravni razmeroma malo.

Število ropov je v zadnjih letih v upadu in je bilo v letu 2022 najmanjše v zadnjih trinajstih letih. V letu 2023 beležimo manjše povečanje števila ropov in sicer jih je bilo do 24. 8. 2023 izvršenih 120.

Število obravnavanih KD Ropa po PU v obdobju 2018-2023*:

* Podatki do 24. 8. 2023

Tudi v Sloveniji občasno zaznavajo tuje storilce, ki so tudi člani širših organiziranih kriminalnih združb. Tako so v preteklih letih obravnavali kar nekaj ropov pošt, zlatarn, urarn in draguljarn, predvsem v večjih mestih, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili storilci z območja Balkana.

Ne glede na to, ali gre za t.i. ulični rop, ali pa za rop pošte ali draguljarne, mora žrtev ali naključna priča upoštevati preventivne nasvete, saj je grožnja z orožjem ali drugim nevarnim predmetom bolj pomembna kot pa morebitni odtujeni predmeti. Oškodovanec oziroma žrtev ali morebitni drugi, ki bi bili prisotni, naj najprej poskrbijo za osebno varnost in naj ne reagirajo pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več. Bolje je slediti navodilom roparjev in se ne upirati ter takoj po dejanju poklicati policijo.

Žrtve, priče ali drugi naključni prisotni lahko policiji lahko pri izsleditvi roparja pomagajo, če si dobro zapomnijo ali zapišete predvsem:

– osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo),

– registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila,

– smer, kamor so roparji pobegnili,

– druge zaznane posebnosti.

Upoštevati je treba še, da se do prihoda policije na kraju ničesar ne premika in ne pospravlja, da s tem nebi uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca.