Morilec žene in njenih staršev Silvo Drevenšek, ki je prvi v samostojni Sloveniji obsojen na dosmrtni zapor, se je znašel v sodni izvršbi, na dražbo gre njegov polovični delež hiše
Čez dobre štiri mesece, na božič, 25. decembra 2026, bo minilo sedem let odkar je prav na dan enega izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, takrat 35. letni Silvo Drevenšek, v Gerečji vasi zagrešil enega najhujših zločinov v Slovenijo od osamosvojitve. V domači hiši je namreč najprej zahrbtno umoril svojo partnerko, s katero sta se menda razhajala, 35-letno magistro farmacije Mojco Lešnik, nato pa še njena starša, 61-letnega Branka in tri leta mlajšo Jožico. Vse skupaj je še huje, ker je masaker v živo videl tudi njegov in Mojčin sin, takrat 4-letni Matija, Za nezaslišan zločin je bil Silvo Drevešenk, kot prvi v Sloveniji obsojen na dosmrtno zaporno kazen, kar je senat sedmih vrhovnih sodnikov pomladi 2025, šele na drugem „varstvu zakonitosti“, kljub pravnomočnosti razveljavil in znižal na 30 let zapora. Kljub temu je ostala odškodninska sodba, saj je ptujsko sodišče že v letu 2024 dosodilo, da mora Drevenšek sinu oz. bratu umorjenih Mihi Lešniku, plačati 70.000 evrov odškodnine, kar s pripadki znaša dobrih 74.000 €.
In sedaj je razpisana spletna dražba polovica hiše, torej deleža obsojenca Drevenška. Okrajno sodišče na Ptuju je namreč odredilo prodajo polovice stanovanjske nepremičnine v Gerečji vasi pri Hajdini zaradi izvršbe nad dolžnikom Silvom Drevenškom. Izvršilni postopek vodi upnik Miha Lešnik, ki od dolžnika terja 74.129,14 evra skupaj s pripadki. Na prodaj sta polovična solastniška deleža dveh parcel v katastrski občini Gerečja vas: parcela 570/16 (243 kvadratnih metrov), parcela 570/19 (160 kvadratnih metrov). Na zemljiščih stoji stanovanjski objekt s pomožnim objektom na naslovu Gerečja vas 20/g, Hajdina. Dolžnik Drevenšek je lastnik ene polovice obeh nepremičnin, medtem ko druga polovica ostaja v lasti drugega solastnika, mladoletnega sina umorjene Mojce Lešnik, Matije. V zemljiški knjigi je pri nepremičninah vpisana služnostna pravica v korist družbe Elektro Maribor za izgradnjo in vzdrževanje hišnega priključka ter pravico dostopa, prehoda in prekopa. Drugih služnosti ali stvarnih bremen, ki bi jih moral prevzeti kupec, po navedbah sodišča ni.
Sodišče je vrednost prodajanega polovičnega solastniškega deleža s pravnomočnim sklepom določilo na 110.500 evrov. To je tudi izklicna cena na prvi javni dražbi, pri čemer se ponudbe zvišujejo najmanj za 1000 evrov. Na prvi dražbi nepremičnina praviloma ne sme biti prodana za manj kot 70 odstotkov ugotovljene vrednosti. Za sodelovanje na dražbi bo moral vsak dražitelj položiti varščino v višini 11.050 evrov, kar predstavlja deset odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine. Varščino je treba plačati najpozneje 1. septembra 2026, tri delovne dni pred dražbo. Uspešnemu kupcu se varščina všteje v kupnino, neuspelim dražiteljem pa jo sodišče vrne. Prva spletna javna dražba bo potekala v petek, 4. septembra 2026, med 10.20 in 10.40, na državnem portalu sodnedrazbe.si. Če bo ponudba oddana v zadnjih dveh minutah dražbe, se bo čas draženja avtomatično podaljšal za dodatni dve minuti. Kupnino bo moral izbrani kupec poravnati v 30 dneh po prejemu sklepa o domiku. Če tega ne stori, izgubi vplačano, sodišče pa lahko nepremičnino ponudi naslednjemu najboljšemu ponudniku ali razpiše novo dražbo.
Spomnimo; Drevenšek je za božič leta 2020 v stanovanjski hiši najprej umoril nekdanjo partnerico, nato pa je z istim nožem odšel še čez cesto v hišo njenih staršev in pred očmi svojega štiriletnega sina umoril še njiju. Okrožno državno tožilstvo na Ptuju je namreč spisalo obtožnico, v kateri je obtoženega bremenilo treh kaznivih dejanj umora, zaradi česar mu je grozil dosmrtni zapor. Obtožnica je v začetku junija 2021 postala pravnomočna in se je po predobravnalnem naroku glavna obravnava, kjer je tožilstvo imelo veliko dokazov, saj je vsem bilo jasno, da je masaker v Gerečji vasi storil prav obtoženi Silvo Drevenšek. Kot je znano najprej je pred 4-letnim sinom Matijo, umoril njegovo mamo oz. svojo partnerko, s katero sta se menda razhajala, 35-letno magistro farmacije Mojco Lešnik, nato pa še njena starša, 61-letnega Branka in tri leta mlajšo Jožico. Po opravljenih kar nekaj narokov, zaslišanju kar nekaj prič in izvedencev, ter izvedenih številnih drugih dokazih, je tožilstvo ter tudi javnost (s transparenti pred sodiščem) terjalo najvišjo možno kazen – dosmrtno ječo.
Nekaj dni pozneje decembra 2021, je predsednik velikega senata Ptujsko sodišče krvniku iz Gerečje vasi izrekel omenjeno pričakovano sankcijo, s tem se je sodnik Marjan Strelec vpisal v anale slovenskega pravosodja, ki je kot prvi v državi, po uvedbi najvišje možne zaporne kazni, dosmrtnega zapora, to tudi izrekel. Ko je javnosti prebral odločitev senata, je sodnik dejal, da so morilca Silva Drevenška, za pokol v Gerečji vasi, obsodili na dosmrtni zapor. Natanko tri tedne pred naslednjim božičem v letu 2021 je tako žalostna zgodba dobila epilog. Sodnik je jasno in glasno prebral: Dosmrtni zapor za Drevenška. Sodišče je odločilo, da je Drevenšek kriv umora zunajzakonske partnerice, dejanje pa je storil na zahrbten način, ko se je preko SMS sporočil z njo dogovoril za predajo daril za njunega sina. Ko ga je spustila v hišo in sta bila sama, jo je napadel in umoril. Kriv je tudi umora njenih staršev, saj je brezbrižno in kljub prisotnosti sina s kuhinjskim nožem ubil najprej nekdanjo taščo, nato še tasta. Kriv je tudi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe. To je bil prvi primer dosmrtne zaporne kazni po letu 2008, ko jo je Slovenija ponovno uvedla, tudi sploh je to bila najvišja kazen izrečena v Sloveniji, po 2. svetovni vojni… po več pritožbah, tudi zaradi procesne napake prvostopenjskega senata, so vrhovni sodniki štiri leta pozneje najvišjo kazen razveljavili in Drevenšku določili „le“ 30 let zapora, s čem so mu „dali še eno priložnost,“ saj bo lahko po četrt stoletja za zapahi lahko zaprosil za odpust iz zapora.
Mimogrede tudi vrhovni sodniki so v letu 2024, pritrdili prvostopenjskem sodišču in Drevenška obsodili na dosmrtni zapor. A, pri najhujših kaznih je pred pravnomočnostjo sodbe dovoljena še dodatna pritožba na vrhovno sodišče, tokrat pa je vrhovno sodišče odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato so vrhovni sodniki o Drevenškovi usodi presojali dvakrat in v drugo ugotovili, da so prvič kršili zakon o kazenskem postopku. Tokrat pa je spremenjeni senat sedmih vrhovnih sodnikov delno ugodil zahtevi za varstvo zakonitosti odvetnika Andreja Kaca in razveljavil zvišanje kazni. Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da je senat sprejel stališče, da mora biti kazen 30 let zapora ali dosmrtnega zapora preizkušena na vsaj dveh stopnjah, zato vrhovno sodišče, ko je predlani (2024) odločalo o pritožbi, ne bi smelo ugoditi pritožbi tožilke in še dodatno zvišati kazni (za posamezni umor z 29 na 30 let, enotno kazen pa s 30 let v dosmrtni zapor). Senat vrhovnega sodišča zato v drugo niti ni presojal o teži kaznivega dejanja in primernosti kazenske sankcije, ampak je – poenostavljeno rečeno – presodil, da prejšnja, pravnomočna sodba vrhovnega sodišča ni bila v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Podobno je zadnjo sodbo vrhovnega sodišča interpretiral tudi Drevenškov odvetnik Andrej Kac, ki je uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti. Kot je pojasnil, je vrhovno sodišče ob svojem prvem odločanju kršilo zakonodajo na dveh ravneh. Že v izhodišču ni imelo zakonske podlage za dvig kazni za posamični umor z 29 na 30 let zapora, to pa je sodišče nato pripeljalo v položaj, ko je kazni neupravičeno združilo še v dosmrtni zapor.
