Po natanko letu in pol od najhujše letalske nesreče v Prekmurju sploh, ni natančno jasno kaj je povzročilo smrt mladih Alena, Antonije in Nikolaja
Jutri, v nedeljo, 17. maja, bo minilo natanko leto in pol, ko je ravno na nedeljo, 17. novembra 2024, v Gančanih nedaleč od Beltincev strmoglavilo letalo, v katerem so umrli trije prijatelji, mlado ljudje iz Prekmurja in Prlekije. Ves ta čas so svoje delo opravljali policisti in kriminalisti ter seveda Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov pri Ministrstvu za infrastrukturo, pod vodstvom glavnega preiskovalca in vodje omenjene službe Tonija Stojčevskega. In slednji nam je posredoval temeljito poročilo na 41 straneh, kjer je obdelano prav vse v povezavi z nesrečo letala Cessna 172 z registrsko oznako S5-DLM. Končno poročilo o preiskavi omenjene letalske nesreče vsebuje dejstva, analizo, vzroke in varnostna priporočila komisije za preiskovanje letalske nesreče glede na okoliščine, v katerih se je nesreča pripetila. Po teh podatkih preiskovalci niso našli dokazov o tehnični okvari letala, motorja, propelerja ali krmilnega sistema. Tudi pilot Nikolaj Balažic je imel veljavno dovoljenje za vizualno letenje, ni pa imel pooblastila in izkušenj za instrumentalno letenje. (to je način letenja, kjer pilot upravlja letalo izključno s pomočjo instrumentov v kokpitu, ne da bi se zanašal na zunanjo vidljivost).
Omenjena nesreča, ena najhujših ne le v Pomurju temveč sploh v samostojni Sloveniji, se je zgodila 17. novembra 2024 okoli poldneva v Gančanih v občini Beltinci. V nesreči so umrli 33-letni pilot Nikolaj Balažic, ter potnika Alen Pivar in njegovo dekle Antonija Kosi. Letalo, ki je bilo v lasti oziroma upravljanju Športnega društva Letalski center Maribor, je bilo po strmoglavljenju v celoti uničeno. Preiskovalci so ob tem poudarili, da namen končnega poročila ni ugotavljanje krivde ali odgovornosti, temveč izboljšanje varnosti letenja in preprečevanje podobnih nesreč. „Pilot je z dvema potnikoma načrtoval let s preletom domačega kraja vzhodno od Murske Sobote. Načrt je vključeval prelet vizualnih letalskih točk, prelet Lendave in povratek na Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Letalo je z mariborskega letališča vzletelo ob 11.09.“ Po navedbah poročila je bil let sprva izveden skladno z načrtom in brez posebnosti. Pilot je med letom komuniciral s kontrolo zračnega prometa in sporočal višino leta. Ob 11.25 je sporočil prelet vizualne letalske točke ME3, kontrolor pa mu je naročil, naj ob povratku javi prelet reke Mure. V nadaljevanju je letalo postopno zmanjševalo višino. Med naseljema Gančani in Lipovci je letelo na višini 1400 čevljev, kar pomeni približno 426 metrov nadmorske višine. Ker je višina terena na tem območju približno 170 metrov, je letalo letelo približno 250 metrov nad tlemi.
Po preletu Gančanov je pilot izvedel desni zavoj. Med manevrom je letalo še naprej izgubljalo višino in približno 950 metrov jugovzhodno od naselja trčilo v teren. Vreme je bilo eden ključnih dejavnikov nesreče. Poročilo povzema podatke Agencije RS za okolje, po katerih je bila vzhodno od približne črte Mureck–Ormož prisotna megla. Zahodno od te navidezne črte je bilo precej jasno in z dobro vidljivostjo. Na podlagi posnetkov kamer in meteoroloških modelov je bilo ocenjeno, da je megla segala do približno 300 metrov nad terenom. Na meteorološki postaji v Rakičanu je bila horizontalna vidljivost ocenjena na okoli 300 metrov, vertikalna pa na približno 60 metrov nad terenom. Napoved za vizualno letenje po zračni poti čez Prekmurje je že zjutraj predvidevala slabe razmere. V časovnem oknu od 10. do 12. ure je bila napoved za vizualno letenje označena z oznako X, kar pomeni neugodne oziroma neprimerne razmere. Poznejša napoved izboljšanja ni več predvidevala.
Poročilo ugotavlja, da je pilot bil imetnik dovoljenja športnega pilota letala, izdanega 3. oktobra 2019. Imel je tudi veljaven rating za enomotorna batna letala in veljavno zdravniško spričevalo drugega razreda. Do dneva nesreče je imel skupaj 93 ur in 35 minut naleta. Na letalu tipa Cessna 172 je imel skupaj 20 ur in 45 minut naleta, na letalu S5-DLM, ki je bilo udeleženo v nesreči, pa 15 ur in 45 minut. Na Cessni 172 je nazadnje letel avgusta 2023. V zadnjih treh letih pred nesrečo je imel pilot razmeroma malo naleta. V zadnjih 90 dneh pred nesrečo je letel 45 minut, v zadnjih 30 dneh pa ni imel naleta. Preiskovalci niso ugotovili dokazov o motnjah v delovanju letala, motorja, propelerja ali sistema krmiljenja. Prav tako ni bilo znakov, da bi imel kateri koli sistem letala pred trkom kakršno koli okvaro ali omejitev normalnega delovanja. Tudi iz dokumentacije o vzdrževanju izhaja, da je lastnik zagotavljal vzdrževanje letala prek vzdrževalne organizacije, ki je letalo vzdrževala po navodilih proizvajalca. V dokumentaciji so bile ugotovljene le manjše administrativne napake, ki niso vplivale na sledljivost podatkov. Preiskovalci so preverili tudi zdravstveno stanje pilota. Ugotovili so, da ni bilo dejavnikov bolezni ali zdravstvenih omejitev, ki bi lahko vplivali na nesrečo. Toksikološke preiskave so bile negativne.
Ključni del nesreče se je zgodil po preletu Gančanov. Letalo je ob 11.31,05 letelo na višini 1300 čevljev, kar pomeni približno 250 metrov nad terenom, pri potovalni hitrosti okoli 90 vozlov. Preiskovalci ocenjujejo, da je pilot po preletu naselja glede na teren ter vertikalno in horizontalno vidljivost najverjetneje usmeril pogled v smer leta in ugotovil, da nima več zunanjega vizualnega kontakta, po katerem bi lahko ocenil položaj letala v zraku. Teren na tem območju predstavljajo ravna kmetijska zemljišča brez infrastrukturnih objektov. Zaradi megle in nizke oblačnosti pilot po oceni preiskovalcev ni več imel vizualnega stika s terenom, nad katerim je letel. V tem trenutku se je najverjetneje odločil, da se bo vrnil na območje, kjer je imel še vizualni stik s terenom. Začel je manever zavoja za 180 stopinj. Analiza radarskih podatkov kaže, da se je med desnim zavojem hitrost spuščanja povečevala. Letalo je v 22 sekundah izgubilo približno 100 metrov višine.
Ob zadnjem signalu transponderja pred trkom je letalo letelo s hitrostjo približno 90 vozlov. Pri prehodu nadmorske višine 800 čevljev, kar pomeni približno 70 metrov nad terenom, je hitrost spuščanja znašala približno pet metrov na sekundo. Nekaj sekund pozneje je letalo trčilo v tla. Poročilo navaja, da je letalo od začetka desnega zavoja v 30 sekundah spremenilo smer za približno 180 stopinj, nato pa je še približno sedem do deset sekund nadaljevalo z zmanjševanjem višine v desnem zavoju z nagibom med 30 in 35 stopinjami. Nato je trčilo v teren. Kot neposredni vzrok nesreče je komisija navedla trk letala v teren po izgubi nadzora nad položajem letala v prostoru med manevrom na majhni višini in v pogojih letenja brez zunanje vidljivosti.
Na Policijski upravi Murska Sobota smo preverili, kako poteka preiskava glede morebitne kazenske oz. prekrškovne odgovornosti: „Preiskava letalske nesreče, ki se je zgodila 17.11.2024 v Gančanih je bila s strani Policijske uprave Murska Sobota zaključena. Na Okrožno državno tožilstvo Murska Sobota je bilo podano poročilo, saj ni bilo ugotovljenih elementov kateregakoli uradno pregonljivega kaznivega dejanja. V okviru preiskave letalske nesreče je bilo izvedeno večje število aktivnosti, tako v smeri ugotavljanja kaznivih dejanj ali prekrškov s strani tretjih oseb, vendar tudi te niso bile ugotovljene,“ nam je zagotovila Suzana Rauš, predstavnica za odnose z javnostmi PU MS.
Spomnimo: V nesreči so umrli trije mladi ljudje, dobro znani v lokalnem okolju in tudi širše, katere žal nobene preiskave ne bodo nikoli vrnile med svoje najdražje, in sicer: Nikolaj Balažic (Beltinci), 23.11.1990 – 17.11.2024 – Gančani (Pogreb Beltinci na rojstni dan, 23.11.2024); Alen Pivar (Lipovci), 3.5.1993 – 17.11.2024 – Gančani (Pogreb Lipovci, 24.11.2024); Antonija Kosi (Spodnji Kamenščak), 12.11.2000 – 17.11.2024 – Gančani (Pogreb Ljutomer, 25.11.2024).
