Pindža je klavrno končala v stečaju, župan Franc Šlihthuber in direktor Štefan Kuhar se branita z molkom
Čeprav je občina Gornji Petrovci najbolj zadolžena med vsemi 212 lokalnimi skupnostmi v Sloveniji in čeprav se pogosto znajde pred roko pravice in je že bil pravnomočno obsojen za različna kazniva dejanja, je tamkajšnji župan Franc Šlihthuber priljubljen med občani, saj ga vedno znova izvolijo za župana. Šlihthuber namreč vodi omenjeno goričko občino že od njenega nastanka, leta 1994, po nedavni pogojni zaporni obsodbi zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine, sedaj zoper njega poteka novo sojenje. Sodnica Natalija Goldinskij Husar namreč, na okrožnem sodišču v Murski Soboti, poleg županu Šlihthubru, sodi še Štefanu Kuharju (zastopa ga soboški odvetnik Oskar Šooš), nekdanjemu direktorju Komunalnega in gostinskega podjetja Pindža, ki je od leta 2017 v stečaju.
Okrožna državna tožilka Jana Rogan očita Šlihthubrju in Kuharju kaznivo dejanje oškodovanja upnikov Pindže. Obtoženca sta od leta 2011 do leta 2017 po besedah tožilke nekatere upnike favorizirala in jim plačevala storitve oziroma izstavljene račune. Drugim, ki jim nista plačala storitev, pa sta povzročila za vsaj milijon evrov škode. Roganova je na predobravnavnem naroku obtoženima dejala, da bo v primeru priznanja krivde za vsakega od njiju predlagala leto zapora z možnostjo, da kazen odslužita z delom v splošno korist. Oba sta na naroku zavrnila krivdo in se za zdaj pred očitki tožilke branita z molkom, kot sta se že v preiskavi. Šlihthubrov zagovornik, odvetnik Mitja Pukšič iz Slovenske Bistrice je napovedal, da bosta obtoženca zagovor predstavila na koncu glavne obravnave, če bosta presodila, da je to potrebno.
Sodnica Natalija Goldinskij Husar je do sedaj zaslišala že več prič, med drugim tudi Vesno Kučan, nekdanjo računovodkinjo v komunalnem podjetju Pindža. Ta je izpovedala, da je Kuhar postal direktor podjetja leta 2008, vendar je vse odločitve o poslovanju Pindže sprejemal župan Šlihthuber. Po njenih besedah je Pindža do leta 2010 še poslovala likvidno, nato je zaradi dolgov marca 2010 prišlo do blokade transakcijskega računa in težav pri poslovanju ter do postopka prisilne likvidacije. Kučanova je od takrat izdelovala sezname izstavljenih računov in jih odnašala do Šlihthubra, ki je sam odločal, katere račune bodo kdaj plačali. Najprej so vsak mesec poravnali obveznosti do delavcev, nato pa plačevali račune za nujne stvari, kot so elektrika, poštne storitve, gorivo, nakup materiala za vzdrževanje cest in okolice ter podobno, je opisovala nekdanja računovodkinja. Ob tem se je vedno našel denar tudi za Nogometni klub (NK) Križevci, ki ga je podjetje sponzoriralo vse do stečaja, je še izpovedovala priča, ki se je leta 2012 prijavila na prosto mesto delovno mesto direktorja, saj je, kot je poudarila na sodišču, izpolnjevala oba pogoja, potrebno izobrazbo in znanje tujega jezika, in ker ji ni bilo vseeno za podjetje. Na razpis se je prijavil tudi Kuhar, ki pa po njenih besedah ni izpolnjeval pogoja o znanju tujega jezika. Zato so se po besedah Kučanove na občini Gornji Petrovci odločili spremeniti statut podjetja, tako da znanje tujega jezika ni bilo več pogoj za zasedbo položaja direktorja. Izbrali so Kuharja, nad njo pa se je začel izvajati mobing, je še dejala priča.
V svojem nastopu na sodišču je bila ostra izvedenka finančne stroke Alenka Dervarič. Spomnila je na določbe zakona o finančnem poslovanju podjetij in poudarila, da so v Pindži šest let, kljub temu da so imeli blokiran račun, redno prevzemali nove obveznosti, čeprav so vedeli, da jih ne bodo mogli plačevati. V svojem nastopu je podčrtala, da vesten gospodar neke družbe ne sprejema odločitev, za katere ve, da jih ne more izpolniti. Dervaričevo je recimo zmotilo, da se niso plačevale sprotne obveznosti družbi Pomgrad, ob tem pa so se redno nakazovala sponzorska sredstva NK Križevci. Sojenje v primeru Pindža se bo nadaljevalo, ko bo izvedenec ekonomske stroke izdelal celostno analizo poslovanja propadlega komunalnega in gostinskega podjetja. Takrat bo na prostor za priče povabljena tudi stečajna upraviteljica podjetja Sara Pušenjak Petek.
Obsojen na pogojno kazen
Pred kocem lanskega leta so na soboškem okrožnem sodišču župana Franca Šlihthubra, ki je novembra lani na lokalnih volitvah dobil osmi mandat zaporedoma, zaradi KD dajanje podkupnine obsodili na šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodnica Natalija Goldinskij Husar je razsodila, da je Šlihthuber nameraval podkupiti županjo občine Grad Cvetko Ficko, ko ji je v pogajanjih o plačilu njegovega dela kot koordinatorja v projektu gradnje vodovoda sistema B domnevno dejal: »Plačaj, pa boš tudi sama nekaj dobila.« Župan mora plačati še 2.660 evrov denarne kazni, s tem da sodba še ni pravnomočna, saj je bila napovedana pritožba na višje sodišče.
