Lažje poškodovana Ptujčanka naj ne bi bila njegova prva „žrtev“, sedaj so na delu policisti in uradni veterinarji
Neodgovorni lastniki so najpogosteje krivi za morebitne napade štirinožnih prijateljev, kar se žal, zlasti na severovzhodu države pogosto dogaja. Tako so policisti PP Ptuj, ki pokrivajo celotno Spodnje Podravje, s Halozami in delom Slovenskih goric, v lanskem letu obravnavali skupno štiri napade oz. ugrize psa. Nazadnje so ptujski policisti, o ugrizu psa v mestu Ptuj , obravnavali v ponedeljek, 13. februarja. Kot so potrdili na Policijski upravi Maribor je pes napadel žensko osebo, ki je utrpela lažje telesne poškodbe. Zato so policisti lastniku psa takoj izdali plačilni nalog zaradi kršitve določil zakona o zaščiti živali. Prav tako so o dogodku obvestili ustrezne službe, predvsem Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), tako da je posredoval tudi uradni veterinar (prej so mu rekli veterinarski inšpektor), ki je najverjetneje sprožil postopek zoper lastnika. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah je pes napadel starejšo gospo, napad pa se je zgodil na območju ptujskega blokovskega naselja, v bližini novega bloka. Napad se je zgodil na predvečera Valentinovega, okoli 16. ure, to pa naj se ni zgodilo prvič. Po trditvah enega izmed domačinov, na bi isti pes večje rasti pogosto taval okrog in če ne drugo, je vsaj prestrašil mimoidoče, mnogi starši pa naj bi se bali za svoje otroke…
Na UVHVVR, kjer so preverili podatke o „spornem“ psu, ki so vpisani v Centralni register hišnih živali, so ugotovili, da omenjeni pes še nima zabeleženih ugrizov, prav tako nima statusa nevarnega psa. Morebiti pa bo poslej imel, saj trenutno poteka inšpekcijski postopek, kjer sta morali izjave o dogodku podatki tudi oškodovanka in lastnik oz. skrbnik psa. Na podlagi zbranih dokazov bo uradni veterinar odločil o statusu psa, kar pomeni, da lahko pes dobi status nevarnega psa. V vsakem primeru pa lahko lastnika, poleg policistov oglobi tudi uradni veterinar, so pa predvidene tudi druge sankcije.
V Sloveniji sicer manj kot odstotek registriranih psov ima status nevarnega psa in po prepričanju pravih ljubiteljev psov, za tako živaljo vedno stoji neodgovoren skrbnik. Po podatkih revije Pes moj prijatelj, je v slovenskem registru trenutno zabeleženih nekaj več kot 240.000 psov, od teh je 2.000 nevarnih živali in število slednjih z znižuje. Polovica teh psov je sicer mešancev. In kateri pes dobi status nevarnega psa? Če pes ugrizne človeka ali poškoduje drugega psa, mu pristojni območni urad izda odločbo, s katero dodeli psu status nevarnega psa. Po definiciji Zakona o zaščiti živali je nevaren torej tisti pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, ali pa pes, ki je ugriznil človeka ali žival. Pes status nevarnega obdrži do konca svojega življenja, v kolikor ugrizne ponovno, ga lahko doleti usmrtitev. Če pes s statusom nevarnega psa znova ugrizne, vendar ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki se ga morata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik. Uspešnost opravljenega šolanja preveri komisija, ki jo imenuje nosilec programa šolanja. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi evtanazijo.
Tak status se torej dodeli psu, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka. Prav tako lahko status dobi pes, ki je ugriznil človeka ali žival. So pa tudi izjeme, daj tega statusa ne morejo dobiti psi, ki so službeni policijski ali vojaški, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti ter psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom, da ga pes varuje.
Statusa prav tako ne more dobiti pes, katerega ugriz je posledica ravnanja z njim med veterinarskim posegom ter psi, ki še niso dopolnili devet mesecev in so v tem obdobju ugriznili enkrat. Pes, ki dobi status nevarnega psa, mora biti fizično varovan. To pomeni, da mora biti na povodcu in opremljen z nagobčnikom, morajo biti zaprti v pesjaku ali objektu ali v ograjenem prostoru z ograjo, ki je visoka najmanj 1,8 metrov, na vhodu pa mora biti označena z opozorilnim znakom…
Tokrat je pes, k sreči, le lažje po roki, poškodoval starejšo Ptujčanko (Foto: arhiv bralca)