Skip to content

Pahorju, Toninu, Hojsu… grozi leto dni zapora

Odvetnik Verstovšek po 177. členu KZ-1 RS kazensko ovadil politike, ki so se sprehajali ob Kolpi

Boštjan Verstovšek, odvetnik iz Celja, je danes kazensko ovadil politike, ki so se pred dvema tednoma v času epidemije covida-19 brez zaščitne opreme in ob neupoštevanju socialne distance sprehajali ob reki Kolpi. Med ovadenimi so predsednik Borut Pahor, notranji minister Aleš Hojs in obrambni minister Matej Tonin, je za STA potrdil Verstovšek. Pahor ter ministra Hojs in Tonin so sredi aprila skupaj z vrhom slovenske vojske in policijo preverjali teren ob meji ter se skupaj zavzeli za podelitev posebnih pooblastil slovenski vojski, ki bi se na tem območju pridružila policiji. A v javnosti so odmevale predvsem fotografije, iz katerih je razvidno, da delegacija ni upoštevala ukrepov, ki jih je vlada sprejela za zajezitev koronavirusa. Med drugim niso nosili zaščitnih mask, prav tako niso upoštevali varnostne razdalje. Vsi trije politiki so se sicer javno opravičili, kar najbrž ne bo dovolj.

Verstovšek je danes zoper vse, ki so bili tam prisotni, vložil kazensko ovadbo. Kot je pojasnil za STA, o tem, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, sploh ni razmišljal, a je mnenje spremenil po tistem, ko je minister Hojs na Twitterju izrazil pričakovanje, da bo policija zaradi kršenja vladnih odlokov kazensko ovadila udeležence petkovih in ponedeljkovih protestnih shodov, pri čemer naj bi za identifikacijo udeležencev uporabila javno objavljene slike v medijih in na družbenih omrežjih. “Če so protestniki storili kaznivo dejanje, potem so ga še toliko bolj ti politiki, to si upam trditi,”je dejal celjski odvetnik. Prepričan je, da bi zelo težko nekdo odločil, da eno je kaznivo dejanje, drugo pa ne.

Na zdravstvenem inšpektoratu so sicer v zvezi z dogodkom ob Kolpi prejeli več prijav zoper Pahorja, Hojsa, Tonina in druge, a kot so pojasnili, omenjeni niso kršili vladnega odloka. Drugi člen namreč določa, da se le ta ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb, so pojasnili na inšpektoratu. Na Generalni policijski upravi so medtem za STA pojasnili, da ni nič novega glede ukrepov policije proti udeležencem protestnih shodov. Po ponedeljkovih protestih so policisti identitete nekaterih protestnikov, ki niso upoštevali njihovih opozoril, že predali na zdravstveni inšpektorat. Ta je v tem primeru prekrškovni organ, zaenkrat na policiji predlagajo postopek zaradi kršitve odloka o omejitvi gibanja proti 26 osebam.

Protestniki bi sicer lahko bili kaznovani tudi po 177. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje širjenja nalezljive bolezni. Če bodo policisti v nadaljevanju postopka ugotovili, da so izpolnjeni elementi tega kaznivega dejanja ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, se bodo”o pregonu posvetovali oz. uskladili s pristojnim tožilstvom”. Sicer na policiji od razglasitve epidemije niso zabeležili suma kaznivega dejanja po 177. členu kazenskega zakonika

Kaj pravi 177. člen Kazenskega zakonika -1 RS?

KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE

Prenašanje nalezljivih bolezni

177. člen

(1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zatiranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko prenesejo na ljudi, in s tem povzroči, da se kužna bolezen prenese na ljudi.
(3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja