Skip to content

Ogenj se je širil in uničeval, gasilci pa niso imeli dovolj vode za gašenje, škoda znaša pol milijona evrov

Nočni požar bo družini Bračko iz Lastomercev gotovo spremenil nadaljnjo življenje

Noč med torkom in sredo (15.- 16.7.2025), bo gotovo večno ostala v žalostnem spominu družini Bračko iz Lastomercev v Ščavniški dolini, dober streljaj čez vinorodne hribčke iz Gornje Radgone do reke Ščavnice. Ognjeni zublji so namreč eni najbolj znanih in največjih kmetij na radgonskem območju, kjer se predvsem ukvarjajo z govedorejo, uničili veliki del premoženja. Prav tako omenjeno noč ne bodo v dobrem spominu imeli številni gasilci in sedmih okoliških prostovoljnih gasilskih društev na čelu s PGD Gornja Radgona. Več ur so imeli veliko trdnega dela z reševanjem živali in nepremičnega premoženja, še posebej veliko dela so imeli gasilci PGD Gornja Radgona, skupaj z lastniki gradbene mehanizacije, saj so morali še večji del včerajšnjega dneva razkapati gorečo slamo, seno in druge materiale ter jih razvažati po bližnji okolici, kjer so vse skupaj dodatno gasili. Še poseben problem je bilo pomanjkanje vode, katero so morali voziti iz okoliških vasi…

„Danes, ob 1.55 uri smo bili policisti obveščeni o požaru na gospodarskem poslopju v Lastomercih (občina Gornja Radgona). Kriminalisti PU Murska Sobota še vedno opravljajo ogled kraja dejanja z namenom ugotovitve vzroka nastanka požara. S prvim zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo v pomožnem objektu ob gospodarskem poslopju, v katerem so bile shranjene bale sena in kmetijska mehanizacija. Pogorelo je celotno ostrešje hleva in delovni stroji, ki so bili shranjeni v hlevu. V požaru sta bili poškodovani dve osebi, ki jima je bila nudena zdravniška pomoč in sta že v domači oskrbi. Vsa živina je bila rešena iz gorečega objekta. Po nestrokovni oceni je nastalo za več kot 100.000 evrov materialne škode,“ so včeraj popoldan sporočili s Policijske uprave Murska Sobota.

V takšnem primeru je težko najti besedo tolažbe za domače, za družino Bračko, katera je zelo znana ne le na radgonskem območju temveč širše po Pomurju, Slovenskih goricah in vsej državi. Že peta generacija se ukvarja s kmetijstvom, največ je doslej naredil oče Jože in njegove naslednik, mladi prevzemnik, sin Damjan, kateremu je leta 2011 predal kmetijo. „Vse kar smo imeli smo vložili v kmetijsko proizvodnjo, sedaj pa je sin še vse nekoliko posodobil in razširil, nato pa te doleti takšna tragedija“, nam je razlagal Jože Bračko, ki je z ženo kmetijo predal sinu Damjanu in njegovi ženi Sari, sam pa je več mandatov bil predsednik Kmetijske zadruge Radgone, predsednik Govedorejskega društva in aktiven tudi na drugih področjih. Tokrat nam je težko govoril, saj se je med reševanjem goveje živine, že pred prihodom gasilcev huje poškodoval z dimom. Še huje jo je odnesel sin Damjan, in oba sta bila zaradi težav z dihalnimi organi odpeljana na urgenco. Pozneje je sin na lastno odgovornost zapustil bolnišnico, Jože pa se je že počutil nekoliko bolje in so mu dovolili odhod v domačo nego.

„Hudo je, ko se ti kaj takega zgodi. Bilo je okoli pol dveh zjutraj, ko sem najprej slišal en močen pok, nato še drugega. Nemudoma sem stekel do balkona in videl, da gorijo naši hlevi. Hitro sem aktiviral tudi sina in ostale družinske člane, ter smo stekli proti hlevu, da bi vsaj živali rešili. Takoj smo stekli v hlev in reševali, kar se je rešiti dalo. Kar hitro so prišli tudi gasilci, ki so pomagali pri reševanju živali, nato pa začeli tudi z gašenjem. Žal, čeprav so gasilci sedmih društev, več deset jih je bilo, hitro prispeli do nas so težko gasili, zaradi pomanjkanja vode. Zato je bilo potrebno aktivirati še več gasilcev s cisternami, ne le iz radgonske občine, temveč tudi iz Benedikta, da so dovažali vodo. Hvaležni smo jim, še posebej, da je vsa živina bila rešena, preprečeno pa je bilo tudi širjenje požara, ostalo pa tako in tako vidite zunaj,“ nam je s težkimi bolečinami, v odsotnosti mladega gospodarja Damjana, razlagal Jože Bračko, ki je dodal, da je poleg ostrešja večjega hleva ter prizidka zgorelo še veliko reči.

„Med drugim so zgorele tri kosilnice, vredne več kot 100.000 evrov, grabljalnik, pohalnik, tudi vredna blizu 100.000, potem samohodni buldožer, katerega cena je 120.000 evrov. Če temu prištejemo 150 ton ječmena, 80 ton pšenice, okoli 300 velikih okroglih bal sena, okoli 200 bal velikih slame, ter še veliko drugega orodja in drugih potrebnih predmetov. Tako ocenjujemo, da znaša škoda več kot pol milijona evrov. Še posebna težava je uničena krma, predvsem seno in sedaj imamo kaj ponuditi živini, kjer je v ospredju 260 pitancev – bikcev ter tudi druga živina,“ nam je še povedal Jože Bračko, ki je več desetletij tudi pomemben član in vodja Kmetijske zadruge Radgona.

Zato niti ne preseneča, da smo med prvimi na prizorišču požara srečali tudi direktorja KZ Radgona Danila Rihtariča, ki nam je zaupal, kako mu je zelo hudo, ko takšna tragedija doleti kateregakoli človeka, še zlasti našega pomembnega član, ki je ob tem veliko naredil tudi za našo zadrugo. Tudi Rihtarič je dejal, da se bo družina Bračko težko opomogla, saj pol milijona evrov ne pade kar z nebes. Gotovo pa je, da bodo tudi iz zadruge skušali pomagati, enako pričakujejo, da se bodo odzvali tudi sami kmetovalci, ki bi lahko pomagali vsaj s krmo, kar je sedaj najbolj pomembno, pri obnovi objektov in nakupu mehanizacije ter vsega ostalega pa bo gotovo svoj delež primaknila tudi zavarovalnica. Sedaj bi najnujnejša pomoč bila seno in druga krma za živino in če kdo ima kaj rezerve, naj se oglasi v Lastomercih v Ščavniški dolini.

Bračkova kmetija

Jožef Bračko, ki je leta 2011 kmetijo predal sinu Damjanu, se spominja, da so na tem mestu njegovi stari starši začeli kmetovati z vsega 39 ari zemlje. Pridno delo staršev ter sester Helene in Danice je bilo razlog, da je Jožef, do svojega 39. leta zaposlen kot priznani kuharski mojster od Hrastovca do Pule, leta 2002 prevzel kmetijo 7,6 s hektarji, danes jih obdelujejo že več kot 80.
Kmetija je že od nekdaj poznana kot govedorejska, zaprisežena lisasti pasmi. Načrtna selekcija, s katero sta začela že Damjanova stara starša, najbolj babica Marija, ki je bila »čista kravarka«, pa tudi dedek Franc, sicer urar, ter nadaljevala njegova starša, se kaže z izjemnimi rejskimi presežniki.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja