Če bi priznal krivdo bi tožilec predlagal zaporno kazen v trajanju 17 let; Oškodovanka pričala brez prisotnosti javnosti
Ker obtoženi, 23 – letni Luka Gašparič, na predobravnalnem naroku v začetku letošnjega junija, ni priznal očitano kaznivo dejanje poskusa umora, njegovega nekdanjega dekleta, Mariborčanke Maje Jenčič, sodnici okrožnega sodišča v Mariboru Danili Dobčnik Šoštarič, po pridobitvi novega psihiatričnega izvedenskega mnenje, ni ostalo drugo, kot za včeraj sklicati glavno obravnavo. Tako se je lahko zadeva šele uradno začela, tožilstvo pa Luki Gašpariču očita poskus umora 4. septembra lani v mariborskem mestnem parku. Ob tem je višji državni tožilec Darko Simonič prepričan, da v zadevi gotovo ne bi šlo zgolj za poskus, če ne bi bilo kar veliko srečnih naključij, predvsem če v bližini ne bi bilo policijske patrulje, ki je slišala kričanje hudo poškodovane, takrat 21-letne Maje. Tožilec je naštel tudi kar precej olajševalnih okoliščin, a je glede na krutost in surovost storitve najhujšega kaznivega dejanja zoper življenje, ko se je dekleta lotil z nožem in kuhinjsko sekiro, za primer priznanja krivde predlagal 17-letno zaporno kazen. Po prepričanju mnogih je to ustrezna kazen, a obtoženi, ki sta ga iz pripora privedla pravosodna policista, tega ni hotel niti slišati in je kratko dejal, da krivde ne prizna.
Tako se je včeraj začelo sojenje klavcu iz mariborskega mestnega parka, kot ga nekateri imenujejo, in je nekoč veljal za genija. V obtožnici je tožilec Simonič ponovil, da je mladi Mariborčan na grozovit in zahrbten način poskušal vzeti življenje dekletu. S pretvezo, da jo tam čakajo njegova pisma, naj bi jo zvečer zvabil v park, potem pa čakal skrit, vse dokler ni prišla na dogovorjeno mesto. Takrat naj bi jo napadel s kuhinjsko sekiro, jo podrl na tla in z njeno glavo udarjal v tla. Po besedah tožilca ji je pri tem povzročil številne poškodbe, med drugim tudi odsekal prst, in z napadom končal šele takrat, ko sta tja prišla mimoidoča, ki sta slišala dekletove krike. Kmalu je prišla tudi policija, 21-letna oškodovanka pa je ostala pri življenju le po srečnem naključju, ker ji je bila še pravočasno nudena nujna pomoč, kot je povedal tožilec. In potem ko mu je tožilstvo predstavilo vsebino obtožnice, je povedal, da obtožbo razume, zaenkrat pa se ne bo zagovarjal ali odgovarjal na vprašanja strank. Po besedah njegovega zagovornika Žige Podobnika pa si pridržuje pravico do zagovora v nadaljevanju glavne obravnave. Predsednica senata je prebrala zagovor obtoženega tekom preiskave in takrat je Luka povedal, da sta se z omenjenim dekletom družila nekaj mesecev, kakšnih 14 dni sta bila tudi par, čeprav naj bi vedel, da ima ta težave. Povedal je, da mu je ves čas govorila o svojih težavah, on pa ji je poskušal pomagati, vse dokler ni ugotovil, da je razmerje treba zaključiti. Ko ji je povedal, da se ne bosta več videvala, je dekle po njegovih besedah vztrajalo, da ostaneta skupaj. Takrat je, kot je zatrdil v preiskavi, sklenil, da jo bo prestrašil in tako odvrnil od sebe. Ko je začela kričati, pa se ne spomni ničesar več, je dejal.
Zaslišana je bila tudi oškodovanka Maja, a za zaprtimi vrati, saj je sama prosila, da se med njenim zaslišanjem izključi javnost. Tožilstvo je s tem soglašalo, prav tako tudi obramba, ki pa je želela, da se javnost izključi iz celotne glavne obravnave. Odvetnik Podobnik je to obrazložil z željo po zaščiti osebnega življenja obtoženega, oškodovanke in obtoženčeve družine, s čimer pa se tožilec Simonič ni strinjal. Po njegovih ocenah je izključitev javnosti možna le še pri zaslišanju mame obtoženega, ne pa tudi pri ostalih pričah, saj te po besedah Simoniča sploh ne bodo govorile o omenjenih osebnih zadevah. Sodni senat je po posvetu soglašal z izključitvijo javnosti za čas zaslišanja oškodovanke, ne pa tudi iz celotne glavne obravnave.
