Preko odvetnikov skuša dokazati, da je 80 odstotkov premoženja njegovega in le 20 % naj bi pripadalo umorjeni Sabini
Potem, ko je že nekaj časa pravnomočna sodba za Tomaža Arkliniča, ki je 15.5.2025 bil obsojen na maksimalnih 30 let zapora zaradi sostorilstva pri umoru svoje žene Sabine, bi javnost pričakovala, da je vse končano, da je zahrbtni morilec na prestajanju zaporne kazni, in da se na sodiščih ne dogaja nič. Toda temu še zdaleč ni tako, saj Arklinič preko svojih odvetnikov želi zapustiti pripor, ob tem v sodnem procesu poskuša dokazati, da je večina premoženja, ki sta ga z umorjeno Sabino ustvarila v Markovcih, njegovega. Kot je znano je zaradi umora Sabine Arklinič morilka Aleksandra Škamlec obsojena na 28 let zapora in prestaja kazen na Igu, mož pokojne Tomaž Arklinič pa se očitno ne more sprijazniti, da bo moral dolgo časa za zapahi. Pokojna Sabina je za seboj pustila štiri mladoletne otroke, za katere pa se tako agonija še ni končala. Skrbniki in zagovorniki otrok se na namreč sodišču borijo za Sabinin delež hiše in dve vozili, ki naj bi jih podedovali njuni otroci.
Odvetnik Arkliniča pa skuša dokazati, da je pokojna med gradnjo prispevala manj denarja kot Tomaž in da sta hišo gradila na parceli, ki je bila izključno v njegovi lasti. Zato naj bi neuradno zahteval kar 80 odstotkov vrednosti skupnega premoženja. Vztrajajo celo, da je bila gradnja hiše projekt Tomaževe družine in ne njiju kot zakoncev. Skrbnik mladoletnih otrok je CSD Spodnje Podravje, njihova pooblaščenka, ki jih je zastopala tudi v primeru sojenja Tomažu Arkliniču za sostorilstvo pri umoru žene, pa odvetnica Metka Matjašič Šerdoner. Arklinič na prvi pripravljalni narok na ptujskem sodišču ni pristopil, saj ga iz zapora na Dobu pravosodni policisti niso pripeljali. Njegov zagovornik Denis Šprah, zaposlen pri odvetnici Mileni Prelog, ki je prav tako Arkliniča zastopala že kot obtoženca za sostorilstvo pri umoru, je povedal, da je obtoženi želel osebno priti pred sodišče, kar pa ni bilo izvedljivo. Zavod za prestajanje kazenskih sankcij je namreč izdal odpoved spremstva, saj je zaslišanje možno opraviti preko videokonference. S tem se je strinjala tudi ptujska okrožna sodnica Albina Šmid, ki je ocenila, da bo ta možnost zadostovala, zato bodo Arkliniča s pomočjo video povezave zaslišali na naslednji obravnavi.
Že ob izreku sodbe maja lani, je sodišče mladoletne otroke, ki jih je postavilo pod skrbništvo Centra za socialno delo Spodnje Podravje, in ostale oškodovance za Sabinin umor, napotilo na pravdo. Na podlagi sklepa v zapuščinskem postopku so jih napotili, naj vložijo zahtevek, da se ugotovi, katero skupno premoženje spada v zapuščino pokojne. Na Okrožnem sodišču na Ptuju so po uradni dolžnosti izdelali tudi sklep o spremembi vrednosti nepremičnine in dveh vozil, ki sta predmet zadeve. Ocenjena skupna vrednost skupnega premoženja Sabine in Tomaža Arkliniča znaša skoraj 250.000 evrov. „Mladoletni tožniki so vložili tožbo za ugotovitev skupnega premoženja, ustvarjenega v času zunajzakonske in zakonske skupnosti pokojne Sabine Arklinič, mame mladoletnih tožnikov, ter tožene stranke Tomaža Arkliniča. Mladoletni tožniki so podali zahtevek, da v skupno premoženje spada nepremičnina v Markovcih in dve osebni vozili, Volkswagen Caddy in Transporter, pri čemer je delež pokojne Sabine Arklinič na skupnem premoženju 50 odstotkov,“ je uvodoma povedala sodnica.
Uradni skrbnik mladoletnih otrok je še vedno CSD Spodnje Podravje in po besedah socialne delavke Petre Polanec teta otrok Mojca Hvalec zanje vzorno in ljubeče skrbi ter redno sodeluje tudi s CSD. Pred njo je mimogrede nekaj časa za otroke skrbela babica Marija Hvalec. Dva izmed štirih otrok sta vključena v pomoč pri psihologinji na CSD. Socialna delavka je tudi potrdila, da ima storjeno kaznivo dejanje posledice za otroke. Med drugim otroci odklanjajo stike z očekotov družino in zavračajo odhod v okolje, kjer so z družino živeli. Po navedbah rejnice naj bi po stikih z babico, sicer nič krivo Tomaževo mamo, imeli nočne more. Tudi zagovornica otrok Metka Šerdoner Matjašič je pritrdila, da otroci zavračajo stike z babico, izvedli naj bi jih nekajkrat na domu rejnice ali v okolici.
Morilec mora na odločitev vrhovnega sodišča počakati v priporu
Poleg „pravdnega“ zahtevka na Ptuju, se o zadevi odloča tudi v Ljubljani, in sicer, po tem ko je višje sodišče potrdilo 30-letno zaporno kazen za Arkliniča, se je njegova zagovornica pritožila na podaljšanje pripora. Trdila je, da ni več nevarnosti, da bi kaznivo dejanje ponovil. Vrhovni sodniki se niso strinjali. In so vseeno podaljšali pripor do dokončne odločitve na Vrhovnem sodišču RS. Sodniki so namreč ocenili, da je pripor v tem primeru neizogibno potreben in sorazmeren ukrep ter da milejši ukrepi ne bi mogli zagotoviti varnosti ljudi. Ocenili so, da je Škamlečevi dajal navodila in jo motiviral za izvršitev umora, sodeloval je pri pripravah, ženo peljal na kraj zločina in opazoval njene smrtne muke. Ljubice pri napadu ni ustavil, po umoru pa se je domačim zlagal, da ga je žena zapustila. V dokaz jim je pokazal poslovilno pismo, ki ga je v resnici napisala Škamlečeva. Pokazal ga je tudi policiji, ko je ženo prijavil kot pogrešano…
Morilčeva zagovornica Milena Prelog se je na sodbo pritožila, a je mariborsko višje sodišče decembra lani pritožbo zavrnilo. Prav tako je zaradi ponovitvene nevarnosti pripor podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. V primeru tridesetletne zaporne kazni ima namreč obramba še možnost dodatne pritožbe na vrhovno sodišče. To je nedavno že odločilo o pritožbi obrambe na podaljšanje pripora. Zagovornica je trdila, da podaljšanje ni utemeljeno, med drugim zato, ker da višje sodišče ni presojalo »konkretne, aktualne in prihodnje usmerjene nevarnosti, zaradi česar pripor dobiva funkcijo kaznovalnega ukrepa«. Vrhovno sodišče jo je zavrnilo, češ da je sodišče ponovitveno nevarnost povsem ustrezno utemeljilo zlasti glede na težo, način in okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, prav tako je upoštevalo osebne okoliščine obtoženca. Ključno je bilo po presoji obeh sodišč naslednje. Prvič, podroben dogovor, premišljeno načrtovanje in posebna odločnost obtoženega pri izvršitvi kaznivega dejanja s sostorilko. Drugič, okrutnost in zahrbtnost, obnašanje po kaznivem dejanju, sprenevedanje in lažno prikazovanje, da je prostovoljno zapustila družino. Tretjič, brezobzirnost do sorodnikov umorjene in do obtoženčevih lastnih otrok. In potem še brezbrižnost do pokojne, izrazita prizadetost, zamerljivost in sposobnost načrtovanja obtoženca ter posega po skrajnih sredstvih za dosego svojih ciljev ter neurejena premoženjska in družinska razmerja, ki med drugim zadevajo skrb za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Zagovornica je trdila, da podaljšanje ni utemeljeno, med drugim zato, ker da višje sodišče ni presojalo »konkretne, aktualne in prihodnje usmerjene nevarnosti, zaradi česar pripor dobiva funkcijo kaznovalnega ukrepa«. Po drugi strani pa so vrhovni sodniki v sklepu o podaljšanju pripora med drugim zapisali, da „obstaja konkretna in realna nevarnost, da bi obtoženec, če bi bil izpuščen na prostost, kazniva dejanja zoper življenje in telo ponovil.“
Štirje reveži iz Haloz nimajo srečnega in veselega otroštva
Poleg mamice, so v dobrih treh mesecih izgubili še dedka in babico
V nekdanji mladi in srečni družini Sabine in Tomaža Arkliniča, s štirimi otroci, iz Markovcev, dober streljaj od Ptuja, po Dravi navzdol, se je po krutem umoru Sabine, ki se je zgodil 22. marca 2024, nekako vse skupaj začelo nesrečno odvijati naprej. Štirje otroci so poleg mamice, v dobrih treh mesecih izgubili še dedka in babico. Tako je morilcu Tomažu umrl oče, umorjeni Sabini pa pa mama. V 61. letu starosti je umrl Slavko Arklinič iz Markovcev, katerega so na domačem pokopališču v Markovcih pokopali 3. oktobra 2024. Po drugi strani pa je pred dnevi v 63. letu starosti umrla Sabinina mama Marija iz Podlehnika, ki je po njenem umoru, skrbela za „štiri persno deteljo“, za katere že nekaj časa skrbi teta Mojca. Mamo Marijo, ki je umrla dokaj nepričakovano, saj je bila prisotna na predobravnalnem naroku obeh morilcev svoje hčerke, so poleg moža in hčerke Sabine, pokopali 27. januarja 2025, na krajevnem pokopališču v Vidmu pri Ptuju.
Spomnimo: Zgodilo se je 22. marca lani, ko je v Markovcih pri Ptuju „izginila 33-letna mati štirih otrok Sabina Arklinič.“ Njen mož je lagal, da je pobegnila z drugim moškim in še marsikaj, na njeno truplo, zakopano v kupu gnoja v naselju Strnišče v občini Kidričevo, pa je dva tedna za njenim izginotjem naletela naključna sprehajalka. Če se to ne bi zgodilo, bi njeno truplo najbrž končalo raztrošeno, kot pepel. Kot je povedala priča, en izmed kriminalistov, ki so preiskovali umor, je bilo truplo skrito v kupu gnoja, kjer so bile temperature okoli 40 stopinj Celzija, kar bi pospešilo razpad. „Če trupla ne bi naključno našli, bi ga kmalu s trosilko raztrosili po poljih,“ je dejal. In takrat bi najbrž obveljale laži obdolženega, da je nesrečna mamica zapustila svojo štiriperesno deteljo…
Preiskava je sicer razkrila, da sta pri njenem umoru sodelovala mož pokojne Tomaž Arklinič in njegova ljubica Aleksandra Škamlec, ki sta jo zvabila v past in na kraju umorila. Sostorilki Škamlec, ki je očitano dejanje priznala, je sodišče sicer že konec lanskega decembra dosodilo zaporno kazen 28 let zapora, in sodba je pravnomčna. Arklinič pa se je vmes odločil, da se bo izgovarjal na neprištevnost. O Arkliničevem stanju ob prijetju je kriminalist, ki je med prvimi bil zraven, povedal, da je bil zbran in se je zavedal pogovora. Arklinič mu je med zaslišanjem tudi povedal, da svoje žene ni ubil, ampak zgolj pripeljal na dogovorjeno mesto. Prav tako so policisti hitro ugotovili, da rokopis na poslovilnem pismu ne pripada pokojni Sabini, temveč ga je napisala morilka Aleksandra. Po branju obtožnice ter pisnega zagovora Tomaža Arkliniča, ki je vmes trdil, da se umora ne spomni, je sodišče že zaslišalo nekaj izvedencev in prič, predvsem bližnjih svojcev pokojne Sabine, ki so med drugim odločno zanikali, da bi ubita pila alkohol, kot je trdil obtoženi, da se z njo „ni dalo živeti,“ Mimogrede je bilo prebrano tudi pričanje Sabinine mame, ki je vmes nepričakovano umrla. Sicer pa, nobena od zaslišanih prič ni potrdila zagovora obtoženega, ki je izrek sodbe pričakovano dočakal v priporu, kamor so ga odpeljali po prijetju 5. aprila 2024.
