Na mariborski psihiatriji „opazovali“ morilca Damirja Softića, ki naj bi v času februarskega umora v Murski Soboti, zaradi posttravmatskega sindroma bil neprišteven
Ko je pred sodnikom okrožnega sodišča v Murski Soboti Stanislavom Jugom, sredi letošnjega avgusta potekal predobravnalni narok zoper 49-letnega Damirja Softića iz Tuzle v BiH, katerega bremenijo gnusnega umora 26-letnega domačina Marsela Habajniča, so sodišče, obramba in tožilstvo bili enotnega mnenja, da je za obtoženega potrebno dodatno izvedeniško mnenje in so ga iz pripora premestili na forenzično-psihiatrični oddelek UKC Maribor. Zdravniki so nekaj časa obtoženega „opazovali“ in sedaj ko so spisali izvedensko mnenje, je jasno, da mu zaradi neprištevnosti ne bo možno soditi. Ko bo tožilstvo spisalo predlog ukrepa za obvezno zdravljenje, ki lahko traja največ pet let, bo sodišče najverjetneje takšen ukrep tudi potrdilo. Po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih, naj bi Softič moril pod vplivom posttravmatskega sindroma (PTSM), ki naj bi bil posledica vojne v Bosni in Hercegovini, ko je obtoženi bil star okoli 20 let. Sedaj, ko je opazovanje v UKC Maribor in ko je spisano novo izvedensko mnenje, je očitno vse jasno. V tem času zadeva na sodišču „miruje“, obtoženega Softića pa so iz bolnišnice premestili nazaj v pripor.
Tožilstvo je do avgusta moralo vložiti obtožnico, ker je do takrat minilo pol leta odkar se je v središču Murske Sobote zgodil zločin, kakršnega domačini ne pomnijo. Zato je za 11. avgust pred sodnikom Okrožnega sodišča v Murski Soboti Stanislavom Jugom bil razpisan predobravnavni narok zoper 49-letnega Softića, ki je obtožen, da je teden dni po svojem rojstnem dnevu, v začetku letošnjega februarja, v večstanovanjskem objektu v bližini avtobusne postaje v Murski Soboti, umoril 26-letnega soseda Marsela, zabodel naj bi ga kar 39 krat. Ker je takrat nepopolno mnenje o prištevnosti obtoženega bilo nekoliko dvomljivo, sta se obe stranki strinjali, da se predobravnavni narok preložili za nedoločen čas. Ob tem je sodišče naročilo dopolnitev izvedeniškega mnenja izvedenca nevropsihiatrične stroke, v tem času pa je bil obtoženi na opazovanju v Forenzičnem oddelku Psihiatričnega oddelka UKC Maribor. Prav zaradi tega tožilec Matej Kučan, ki se je že v obtožnici opredelil, da izvedensko mnenje ni popolno, sploh ni bral obtožnico in ni predlagal sankcijo ob morebitnem priznanju krivde.
Zato sodniku Stanislavu Jugu ni ostalo drugo, kot da je predobravnavni narok preložil na nedoločen čas, in to naj bi se zgodilo v naslednjih dneh, ko spet ne bo potrebno brati obtožnice, saj bodo skoraj zanesljivo izrekli ukrep obveznega zdravljenja, saj tujca v primeru neprištevnosti ni mogoče izgnati iz države. Tako, torej sledi le obvezno psihiatrično zdravljenje v zaprti ustanovi v trajanju dveh do petih let, nato pa je možno tudi, da ga za določen čas ali za vedno izženejo iz države. Zanekrat je usoda Damirja Softića, sicer državljana BiH, očeta 23 in 13. letnih otrok, ki prihaja iz Tuzle in je bil zaposlen kot strojnik v soboškem Pomgradu, neznana. Z odločitvijo izvedencev psihiatrične stroke je gotovo zadovoljen tudi zagovornik obtoženega, odvetnik Peter Kobentar iz Ljubljane, ki je svojega varovanca v vsakem primeru načrtoval branil zaradi prekoračenega silobrana, kot nam je dejal. Zanimivo je tudi, da je pooblaščena družine pokojnega Marsela, v spis vložila pisni premoženjsko pravdni zahtevek, čeprav se je obtoženi na sodišču, kjer je potreboval uradno prevajalko, opredelil da je brez premoženja in zaposlitve, pred dogodkom pa je zaslužil okoli 1.100 evrov na mesec. Sedaj bo tudi odškodnina najverjetneje bremenila slovenski državni proračun.
Spomnimo; Policisti, ki so o tragičnem dogodku bili obveščeni v nedeljo, 5.2.2023, ob 18.30 uri, so na podlagi zbranih obvestil ugotovili, da je osumljenec v večstanovanjski zgradbi v Murski Soboti, 5. 2. 2023, med 18.00 in 18.25 uro, med „prepirom z nožem huje poškodoval oškodovanca, nato pa s kraja peš pobegnil. 26-letni moški, ki je bil v dejanju huje poškodovan je kmalu zatem, na kraju storitve kaznivega dejanja podlegel poškodbam. Pokojni oškodovanec in osumljenec sta bila soseda v tej večstanovanjski zgradbi.“ Policisti in kriminalisti so malo pred 19. uro, istega dne v Murski Soboti na Vrtni ulici izsledili in prijeli osumljenca, ki je bil zaradi poškodb, med napadom na oškodovanca je namreč tudi sam zadobil ureznine in vbode, odpeljan v bolnišnico v Murski Soboti, nato pa premeščen v UKC Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. „Po odpustu iz bolnišnice je bila osumljencu 8. februarja 2023 odvzeta prostost. 9. februarja 2023 ob 18. uri pa je bil, zaradi storitve kaznivega dejanja umora, po 116.členu KZ, s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je zanj odredil 30 dnevni pripor. Takrat 48-osumljenec je državljan BiH, ki je od leta 2019 začasno zaposlen in začasno biva na območju R Slovenije. Policija osumljenega še ni obravnavala za prekrške ali kazniva dejanja z znaki nasilja,“ so nekaj dni po umoru poročali pomurski policisti.
Po neuradnih podatkih je Softić, mlajšega soseda zabodel vsaj 39 krat, sam pa je med napadom tudi utrpel nekaj lažjih ureznin in vbodov. Po odpustu iz bolnišnice, ko so mu odvzeli prostost, se je Softić pred preiskovalnim sodnikom brani z besedami, da se dogajanja ne spomni.
Kaj je posttravmatska stresna motnja?
Posttravmatska stresna motnja ima v slovenščini tudi precej uporabljeno sopomenko – posttravmatski stresni sindrom, v angleščini pa je v uporabi predvsem kratica PTSD za post-traumatic stress disorder. Večina ljudi povezuje PTSM s posilstvi ali vojaki, ki so čas preživeli v vojni – vojaški boji so najpogostejši vzrok pri moških. Toda vsak dogodek ali niz dogodkov, ki vas preplavi z občutki brezupa in nemoči in vas pusti čustveno povsem na tleh, lahko sproži PTSM. To se lahko zgodi zlasti, če se dogodek zdi nepredvidljiv in neobvladljiv. Posttravmatski sindrom lahko prizadene ljudi, ki so doživeli travmatični dogodek, tiste, ki so bili priča dogodku, ali tiste, ki se s tem ukvarjajo poklicno, na primer reševalce in policiste.
Skratka PTSM je intenzivna tesnobna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka, travme. Nastane kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne in travmatske dogodke. To so lahko naravna katastrofa, fizično ali spolno nasilje, nesreča, smrt bližnje osebe, teroristični napad, vojne travme, mučenje ipd. Ob tem je bila oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku. Zanjo je značilno dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka bodisi kot pogosto spominjanje, nočne more, “flash back” doživetja ter močni čustveni ali telesni odzivi ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek.
