Slodnjak je že ob prihodu na izrek sodbe izjavil, da pričakuje oprostilno sodbo, kar se je tudi zgodilo, saj tožilstvo ni dokazalo, da bi sodeloval pri umoru
Kristijan Slodnjak, ki mu je ptujsko okrožno sodišče že skoraj 30 mesecev leta sodilo, najprej za pomoč pri umoru, nato pa umora v sostorilstv, se je lahko še posebej veselil in proslavljal letošnji kulturni praznik. Minuli petek, prav na predvečer Prešernovega dneva, po kar 53 obravnavah, ga je veliki senat ptujskega sodišča, kateremu je predsedovala sodnica Nika Brumen. mu je izrekel oprostilno sodbo. Predsednica senata je v obrazložitvi sodbe dejala, da tožilstvo obtoženemu krivde ni dokazalo, da bi Slodnjak sodeloval pri umoru Kidričana Andreja Kirbiša 17. februarja 2022 na lokalni cesti, nedaleč od regionalke, v Mostju v občini Juršinci, žrtev pa je pozneje v krvi našel domačin, ki je peljal gnoj na njivo. Višja državna tožilka Janja Bernard Korpar je takoj po izreku sodbe napovedala pritožbo, enako zagovornik mame in brata umorjenega Kribiša, odvetnik Alen Vidonja, obdolženi Slodnjak in njegov zagovornik, odvetnik Andrej Kac, pa sta z razpletom, ki sta ga napovedovala že ob prihodu na sodišče, bila zadovoljna. Sicer pa še naprej ostaja tudi neznanka, kdo je bil morilec, tudi če bi Slodnjak bil zraven.
Kot je ob izreku sodbe pojasnila sodnica Nika Brumen, tožilstvu ni uspelo zagotoviti niti enega neposrednega oz. materialnega dokaza o dogovarjanju med Slodnjakom in neidentificiranim strelcem o tem, da bosta Kirbišu odvzela življenje. Nedokazan je ostal tudi bistveni očitek, da naj bi obtoženi neznanemu sostorilcu posredoval podatke o času in kraju srečanja s Kirbišem, je dodala sodnica. Posredni dokazi po oceni sodišča med seboj niso dovolj trdno in logično povezani, da bi na njihovi podlagi lahko z gotovostjo sklepali, da je Slodnjak kakorkoli sodeloval s strelcem in s tem storil očitano kaznivo dejanje. Zato je sodišče zaključilo, da po presoji vseh dokazov obstaja razumen dvom v očitke iz obtožnice in je Slodnjaka oprostilo obtožb. Sodišče je ob tem še opozorilo, da v kazenskem postopku velja domneva nedolžnosti, pri čemer v skladu z usklajeno sodno prakso domneva nedolžnosti v kazenskem postopku pomeni, da nosi dokazno breme tožilec, ki mora krivdo obtoženca dokazati z najvišjim dokaznim standardom, onkraj razumnega dvoma, ter da mora sodišče, kadar tožilec tega dokaznega bremena ne zmore, obtoženca oprostiti.
Tožilstvo je v obtožnici zatrjevalo, da se je Slodnjak Kirbiša hotel znebiti z namenom, da bi se rešil dolga, ki ga je imel do njega. In da je bil to umor na zahrbten način, saj da je obtoženi Kidričana v Mostje zvabil z zvijačo, da mu bo tja prinesel del dogovorjenih obresti od posojila, na kraj pa ni prišel. V tistem času je bil obtoženi, nekdanji zavarovalničar, 20 kilometrov stran pri svoji stranki v okolici Benedikta v Slovenskih goricah, zaradi škodnega dogodka. Kriminalisti in tožilstvo so prepričani, da se je za sestanek s stranko za tisti dan dogovoril z namenom, da bi si zagotovil alibi za čas umora, na kraj pa da je poslal sostorilca, ki je Kirbiša ustrelil. Kdaj in na kak način naj bi se bil obtoženi za umor Kirbiša dogovoril s strelcem, na sojenju ni bilo ugotovljeno, in še marsikaj ne. Kot je znano je tožilka tik pred sklenitvijo glavne obravnave modificirala obtožnico, ki Slodnjaka ni več bremenila pomoči pri umoru, pač pa umora v sostorilstvu, za obtoženega pa predlagala 28 let zapora. V sklepni besedi je zatrdila, da dokazi in pričanja nedvomno potrjujejo krivdo, obtoženi pa je imel motiv, saj je pokojnemu Kirbišu dolgoval veliko vsoto denarja. Po sodbi je tožilka nemudoma napovedala pritožbo, ob tem pa povedala, da je njeno delo precej otežilo dejstvo, da strelca še vedno niso izsledili. Storilci so po njenem mnenju ravnali zelo premišljeno in načrtovano, sproti so zakrivali sledi in je še toliko težje odkriti, kdo vse je sodeloval pri kaznivem dejanju.
Sam Slodnjak, ki je ves čas zavračal kakršnokoli povezavo s Kirbiševo smrtjo, je z odločitvijo sodišča zadovoljen in jo je pričakoval. „Mene so učili v matematiki, da nič plus nič je nič. Do zadnjega sem verjel, da bo sodišče ravnalo preudarno, pošteno sodilo. Kaj drugega ni bilo za pričakovati,“ je prvostopenjski sodbo komentiral Kristijan Slodnjak, ki je dodal, kako je zaradi razpleta srečen, se pa kljub oprostilni sodbi ne počuti dobro, saj „ko nosiš tako težek plašč tri leta, ko ti lepijo vse mogoče oznake, je normalno, da ne morem bit v redu“.
Obramba je navedbam tožilstva skozi ves postopek v celoti nasprotovala. Slodnjakov zagovornik Andrej Kac je še pred sklepnimi besedami vložil ugovor pravne narave, s katerim je skušal sodišče prepričati, da je sprememba obtožnice tik pred zaključkom sojenja v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku, ter da se njegovemu varovancu krši ustavna pravica. „Tožilstvo je po 53 obravnavah radikalno spremenilo obtožnico, čeprav mu ni uspelo predložiti niti enega dokaza, ki bi kakorkoli upravičeval spremembo obtožnice,“ je med drugim dejal Kac, ki je z razpletom zadovoljen, saj je oprostilno sodbo ves čas tudi pričakoval.
Spomnimo; Umor se je zgodil 17.2.2022, sojenje pa se je na ptujskem sodišču začelo kar trikrat, prvič februarja 2023, ko je bilo po več obravnavah prekinjeno. Senat je namreč zaradi ugotovitve, da je v spisu dokaz, ki tam ne bi smel biti, predlagal svojo izločitev. Drugi poskus sojenja je propadel po tistem, ko se je zaradi premestitve na drugo sodišče iz primera izločila sodnica. Sojenje pred sedanjim sodnim senatom se je začelo konec lanskega maja, pred senatom, ki je vse skupaj sedaj končal. Sodba seveda še ni pravnomočna, saj je tožilka Janja Bernard Korpar že napovedala pritožbo na Višje sodišče v Mariboru, enako tudi zagovornik oškodovane družine, mame in brata umorjenega Andreja Kirbiša, odvetnik Alen Vidonja. Če pa bo postala pravnomočna v sedanji obliki, bo gotovo, poleg plačila vseh stroškov postopka, s plačilom odvetniških stroškov, tudi odškodninska tožba, saj je Slodnjak bil dolgo časa za zapahi.
