Preobrat na začetku glavne obravnave za umor mamice štirih otrok, katero je njegova ljubica zabodla enajstkrat, nato na sta na kraju skupaj čakala, da je umrla
Z vnovičnim branjem obtožnice, ter branjem pisnega zagovora obtoženega in zaslišanjem nekaterih prič, se je včeraj pred novim velikim senatom ptujskega okrožnega sodišča, kateremu predseduje sodnica Katja Kolarič, začela glavna obravnava zoper 38 – letnega Tomaža Arkliniča, ki je skupaj z ljubico Aleksandro Škamlec obtožen umora svoje 33-letne žene Sabine Arklinič iz Markovcev na Ptujskem polju. Kot smo že večkrat poročali do zločina, kakršnega črne kronike ne beležijo pogosto, prišlo 22. marca 2024, truplo umorjene mamice štirih otrok pa je dva tedna pozneje pod gnojem in senom v bližini Kidričevega našla naključna sprehajalka. Šele takrat je postalo jasno, da nesrečna ženska ni odšla neznano kam, kot je 23. marca policiji prijavil njen mož Tomaž, ki je policistom celo izročil poslovilno pismo, ki naj bi ga napisala žena, je pa to storila njegova ljubica Aleksandra. Kriminalisti so Arkliniča prijeli 5. aprila, naslednji dan pa še njegovo intimno prijateljico iz službe v Biotermah Mala Nedelja, s katero sta na zahrbten in grozovit način, kot je dejala višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak, izvršila umor matere štirih otrok. Soobtožena Škamlec je sicer krivdo priznala že na ločenem predobravnavnem naroku sredi novembra, za kar ji je senat decembra izrekel 28 let zapora.
Čeprav so mnogi pričakovali nasprotno, Arklinič novembra lani, na predobravnavnem naroku, krivde ni priznal. Svojci in znanci umorjene matere štirih otrok so na začetek predobravnavnega naroka čakali s transparenti. Ko je do zadnjega vhoda na sodišče pripeljalo vozilo pravosodne policije, je postalo glasno,saj so prisotni vzklikali: Gnoj, prasec, zgnij v zaporu…Napeto vzdušje se je nadaljevalo v dvorani. Svojce žrtve je med drugim razburilo, da se je njegova odvetnica spraševala o tem, kako aktivna je bila vloga obdolženega med samim izvrševanjem kaznivega dejanja. „Njegov prispevek je najmanj tako pomemben, kot njen, tako da tukaj gre za sostorilstvo pri umoru na grozovit in zahrbten način,« je vendarle prepričana tožilka, ki je tokrat še enkrat prebrala daljšo obtožnico, kjer ni varčevala s hudimi očitki na račun obeh obtoženih. Še pred tem je senat odločal o tem, ali naj se javnost izključi iz postopka. Zagovornica Tomaža Arkliniča, odvetnica Milena Prelog je namreč prepričana, da bi prisotnost javnosti negativno vplivala na osebno življenje in duševno zdravje otrok, ki so stari dve, osem, 11 in 14 let. Predlagala je celo, da naj bi o tem odločal izvedenec, s čem se je strinjala tudi zastopnica oškodovancev, nasprotovala pa je tožilka. Senat je nato odločil, da javnost s sojenja ne boo izključena v celoti, temveč samo v posameznih delih, o čem se bo sproti odločalo. Sodnica Kolaričeva je prepričana, da je javnost in tudi otroci pokojne, že bila seznanjena s celotnim primerom.
Obtožnica pravi, da sta Škamlec in Arklinič na zahrbten in grozovit način umorila 33-letnico. Žrtev je 22. marca 2024 popoldan pristala na to, da odda otroke v varstvo svoji mami Mariji Hvalec (mimogrede so tudi njo pred dnevi pokopali, op.p.) v Podlehnik, v dogovoru, da se zvečer vrneta po njih, in to je tudi storila. Okoli 16. ure jo je Arklinič odpeljal v Slovenske Konjice v velnes, za tem pa še na pico. Žrtev je poklicala Hvalec in sporočila, da se vračata po otroke. V takem prepričanju jo je puščal tudi Arklinič. Okoli 21. ure je v bližini Strnišča pri Kidričevem zavil z glavne ceste na stransko pot, tam čakala je Škamlec. Arklinič je ustavil vozilo, ugasnil luči in izstopil. Žrtev ni mogla zaznati, kaj se dogaja, izstopila je sama in nepripravljena. Škamlec ji je z nadetimi lateks rokavicami zadala večje število vbodov s preklopnim nočem, dolgim devet centimetrom in širokim dva in pol centimetra. Skupno jo je enajstkrat brezbrižno zabodla in porezala, v zgornje, vitalne dele telesa.
Navzoč je bil Arklinič, ki je brezčutno poslušal ženino kričanje, opazoval je brezčutno izživljanje Škamlec ter močan strah in hudo psihično trpljenje žrtve. Žrtev je utrpela prebod skozi uho, imela je ureznino na zatilju, vbodnino na vratu, vbodnino na desni zadnji strani vratu, na desni strani lica pred uhljem, na zadnji strani leve rame, podlahti, dlani desne roke in desni spodnji čeljusti obraza. Ko je Škamlec prenehala, sta na kraju skupaj čakala, da bo umrla. Zastalo ji je srce. Dejanje sta skušala prikriti tako, da je Škamlec zakopala truplo v gnoj in prekrila s senom. S kraja sta se odpeljala. Arklinič je dejal Hvalec, da prideta po otroka jutri, ker je žrtev preveč popila. V naslednjih dneh je s pismom, ki ga je lastnoročno napisala Škamlec, prepričeval ljudi, da je žrtev zapustila svojo družino in odnesla njegov denar. Obtožencu očitajo, da je storil kaznivo dejanje umora v sostorilstvu z Aleksandro Škamlec, z enakim ciljem in motivom ter dejanja tudi prikrivala. Tožilka je poudarila, da obdolženi „ni storil ničesar, da bi dejanje preprečil in je zasledoval njun skupni cilj“.
Obdolženi Arklinič, rojen 24.8.1986, na sodišču spet v neprebojnem jopiču, vidno shujšan in svoj pogled v sodni dvorani usmerja proti tlom se brani z molkom. Na obravnavi je sodnica prebrala njegov pisni zagovor iz preiskave, v katerem opisuje težave v zakonu. Navedel je dolgotrajne konflikte, omejevanje stikov otrok z njegovimi starši in verbalno nasilje. Zapisal je tudi, da se je umorjene bal, dogodka pa se v celoti ne spomni. Dejal je, da je v službi spoznal Aleksandro Škamlec, ki ga je nagovarjala k “odstranitvi” žene, oz. rešitvi problema. Sprva je okleval, a je na koncu popustil. Pripeljal jo je na dogovorjeno mesto, kjer sta se ženski sprli. Dogodkov po tem, ko jo je pripeljal, se ne spominja. »Večina prič je iskreno izpovedala, da niso zaznavali prepirov, saj se je navzven kazala v lepi luči, življenje z njo pa je bilo težko,« je zapisal Arklinič, ki je dodal; „Bil sem nerazsoden, pritiska nisem več zdržal, nisem vedel, kaj počnem,“ je zapisal, enako tudi, da se v trenutku umora ni zavedal, kaj se je dogajalo, dogodka se ne spomni. Je pa ob koncu svojega pisma izrazil obžalovanje in upanje, da mu bodo otroci in sorodniki kdaj odpustili.
Obramba je predlagala postavitev izvedenca klinične psihologije ali psihiatrične stroke, da bi ugotovili, ali je bil obdolženi v kritičnem obdobju v duševnem stanju, ki bi vplivalo na njegovo sposobnost presoje. Senat je predlog sprejel. Tožilka pa je poudarila, da „dosedanji postopek ni navrgel nobenih indicev, ki bi kazali na duševno motnjo, ki bi vplivala na razsodnost obdolženca.“ Sodnica je prebrala tudi izpovedi sedaj že pokojne Marije Hvalec, mame pokojne Sabine, ter pričanje obtoženčevega očeta Slavka Arkliniča, ki je ravno tako že mrtev, poleti pa sta pričala v preiskavi. Ker se je izvedenka obducentka opravičila, sta na obravnavi pričala tudi kriminalist in socialna delavka. Prvi je povedal, da je bilo truplo skrito v kupu gnoja, kjer so bile temperature okoli 40 stopinj Celzija, kar bi pospešilo razpad. „Če trupla ne bi naključno našli, bi ga kmalu s trosilko raztrosili po poljih,“ je dejal. O Arkliničevem stanju ob prijetju je povedal, da je bil zbran in se je zavedal pogovora. Socialna delavka je potrdila, da obdolženi ni kazal znakov, da ne bi razumel vprašanj ali bil nerazumen. Mimogrede dodajmo, da se je tožilka pritožila na višino zaporne kazni za sostorilko Škamlec, kjer je namesto dosojenih 28, zahtevala 30 let zapora.
