Ljutomerski okrajni sodnik Gorazd Tivadar znova žrtev napada istega storilca, Boštjana Klementa, ki se je tokrat s kladivom lotil njegovega avtomobila
Pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru, kjer so vajeni vsega, saj so jim že razbijali okna, uničevali stene, pretepali sodnika…, se je včeraj dopoldan odvijala nova drama dostojna ameriških kriminalk. „V dopoldanskem času je prišlo do incidenta na parkirnem prostoru Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Storilec je namreč poškodoval s kladivom avtomobil sodnika. Po dejanju je na samem kraju počakal do prihoda policistov,“ nam je potrdil sodnik Branko Palatin, predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki ni omenjal imen, a je jasno, da je sodnik na Okrajnem sodišču Ljutomer Gorazd Tivadar bil žrtev napada istega znanega storilca kot že leta 2020. Tokrat mu je storilec po odhodu s sodišča na parkirišču pred sodno zgradbo s kladivom uničil obe vetrobranski stekli na njegovem osebnem avtomobilu. Tako je sodnik Tivadar ponovno žrtev znanega napadalca, gre za Boštjana Klementa, ki ga je že septembra 2020, fizično napadel na ptujskem sodišču, in ga huje telesno poškodoval.
Zanimivo je posebej, da je Klement, po odhodu s sodišča, kjer so ugotavljali možnost ureditve njegovega statusa v družbi, na parkirišču pred sodno zgradbo vsem na očeh s kladivom povsem uničil obe vetrobranski stekli na sodnikovem osebnem vozilu. Nato je počakal organe pregona, ne da bi obžaloval svoje početje, čeprav sodnik, kateremu je uničil avtomobil s tokratno obravnavo in tudi sploh z njim v zadnjih letih, ni imel nič. „Kje pa. Samo zgodba je bistveno širša, kot samo nekakšno poškodovanje vozila. Ljudem v Pomurju je moj primer zelo znan že iz razloga, da mi ljutomerska policija dovoljuje, da se od 12.3.2010 lahko vozim z neregistriranim avtom zaradi kriminala, ki se ga gre sodnik Gorazd Tivadar nad menoj. Če boste tega ‘koruptivnega’ sodnika branili v medijih se boste osmešili pred ljudmi, pred pomursko javnostjo,“ nam je včeraj razlagal Klement, ki očitno ne bo odnehal in za mnoge je presenetljivo, da je po včerajšnjem dogajanju na prostosti in še naprej vztraja pri svoji pravici. Tako nam je povedal, da pri uničenem sodnikovem avtomobilu, gre bolj „za to, da od mene zahtevajo, da moram molčati o njihovem kriminalu, ki se ga gredo že od leta 2006. To zapakirajo na različne načine tudi tako, da mi hočejo odvzeti opravilne spodobnosti in postaviti odvetnico M.K. kot mojo skrbnico. Ta bo podpisala, da moram v osebni stečaj in tako bo sodnik prišel do nadzora pri prodaji mojega premoženja. Samo nisem jim ničesar dolžen, ker pol bi to delali po naravni-normalni poti. Gre za čisti lokalni kriminal, kjer se nekateri počutijo bogove in mislijo, da se moramo kar ukloniti njihovemu kriminalu. Če bi jaz storil karkoli narobe verjemite, da mi policija ne bi dovoljevala, da se lahko vozim z neregistriranim avtom. Pa nimam nobenih poznanstev…Sem priseljen v Ljutomer. To pa ni edini bombonček o sodniku, ki mi je uničili življenje.“ trdi Klement, ki mu sicer v Pomurju le redki verjamejo, saj ga dejansko mnogi dobro poznajo.
Enako sodnik Tivadar, ki nam je povedal, da s Klementom ni imel nič skupnega razen ene „pravdne zadeve“ in nikoli ne bo razumel, zakaj se je slednji spravil nanj. Sodnik nam je tudi zaupal, da je delo sodnikov zahtevno, a tudi nezaščiteno. Zato ne razume, zakaj se še ni nič premaknilo potem, ko ga je Klement pred poldrugim letom hudo poškodoval. „Nobenega pravnega postopka jaz nisem sprožil, ampak sem pa res prijavljal množico dejanj Klementa na mojo škodo – od nadlegovanja z grožnjami ter žalitvami po SMS, po navadni pošti, po elektronski pošti – nazadnje zaradi njegovega fizičnega napada na mene ter poškodovanja mojega vozila. Klement je v zadnjih desetih letih poslal na tisoče elektronskih sporočil z žaljivo vsebino in z grožnjami ‘da se mi bo nekaj zgodilo’, tudi je grozil mojim družinskim članom, s pisanji je nadlegoval moje sosede, z množico elektronskih sporočil nadlegoval na stotine naslovnikov po Sloveniji. V več primerih je nato policija preko tožilstva sprožila kazenske postopke, za nekaj od njih je že bil pravnomočno obsojen. Moje delo (v enem primeru(!), ki sem ga sodil Klementu) je bilo že pred leti predmet podrobnih preverjanj na vseh sodnih in upravnih instancah. Nobene nepravilnosti niso bilo ugotovljene. Sicer pa se lahko zadeva preveri pri pooblaščencih, ki jih je v tisti pravdni zadevi Klement imel – pooblastil in plačal je odvetnike v odvetniški pisarni Čeferin. Navedbe, da “z dogovorjenimi postopki izsiljujem, da mora v osebni stečaj” so čista izmišljitina in nove žalitve.“, nam je zatrdil Tivadar, ki je ponovil, da ga Klement že desetletje neupravičeno nadleguje.
Tudi s Slovenskem sodniškem društvu so sodniki šokirani in ogorčeni ob novici napada na sodnika. Sodniku Tivadarju ter vsem drugim kolegom na Okrajnem sodišču v Ljutomeru, ki so bili s tem brutalnim in zavržnim dejanjem tarče ustrahovanja, v sodniškem društvu izrekajo vso kolegialno in moralo podporo v upanju in prepričanju, da se tovrstni napadi ne bodo obrestovali.
Ker pa je napad na sodnika napad na to, kar sodnik predstavlja – sodno oblast – pristojne institucije, konkretno Ministrstvo za pravosodje, policijo in Državno tožilstvo, v sodniškem društvu pozivajo, da v okviru svojih pristojnosti naredijo vse, da se sodnikom takoj zagotovi bolj učinkovita varnost, ki bi take incidente preprečila, ter pomoč, če do česa takega kljub vsem ukrepom pride. Prav tako, da se zagotovi pregon tovrstnih dejanj po uradni dolžnosti, in da se konkretni napad obravnava enako resno, ažurno in odločno, kot če bi se dogodil kateremukoli predstavniku katerekoli veje oblasti, članu vlade, poslancu, sodniku.
Ob tem skrajnem dogodku v sodniškem društvu opozarjajo na skrb vzbujajoče ustvarjanje družbene klime, v kateri se sodnih odločb, sodnikov in sodišč ne spoštuje, pač pa ob vsaki priložnosti na različne načine omalovažuje, kar posredno le napeljuje na take oziroma podobne incidente. V SDD so ob takšnem ponavljajočem se ravnanju “šokirani in ogorčeni” ter menijo, da gre za brutalno in zavržno dejanje. Po napadu, ki se je zgodil včeraj, pri SSD poudarjajo, da gre že za drugi napad na sodnika v relativno kratkem času, ki pa je povezan z njegovo sodniško službo. Leta 2020 je sodnika Tivadarja isti storilec, ki mu je tokrat razbil vetrobranski stekli na osebnem vozilu, fizično napadel in ga poškodoval. „Sodniku Tivadarju in vsem drugim kolegom na Okrajnem sodišču v Ljutomeru, ki so bili s tem brutalnim in zavržnim dejanjem tarče ustrahovanja, izrekamo vso kolegialno in moralo podporo v upanju in prepričani, da se tovrstni napadi nikakor ne bodo obrestovali,“ je ob tokratnem dogodku zapisala Vesna Bergant Rakočević, predsednica SSD.
Pozvala je vse pristojne institucije – konkretno Ministrstvo za pravosodje, Policijo in državno tožilstvo – naj v okviru svojih pristojnosti pravilno ukrepajo, saj je napad na sodnika “napad na to, kar sodnik predstavlja – sodno oblast”.
Bergant Rakočevićeva od pristojnih tako zahteva, da sodnikom takoj zagotovijo večjo varnost, ki bi take incidente preprečila, in pomoč, če se kljub vsem ukrepom zgodi kaj takega. Poziva, naj se zagotovi pregon tovrstnih dejanj po uradni dolžnosti in naj se konkretni napad obravnava enako resno, ažurno in odločno, kot če bi se zgodil kateremu koli predstavniku katere koli veje oblasti.
Ob tem dogodku je opozorila še na skrb vzbujajoče ustvarjanje družbene klime, “v kateri se sodnih odločb, sodnikov in sodišč ne spoštuje, temveč se jih ob vsaki priložnosti na različne načine omalovažuje, kar posredno žal le napeljuje na take oziroma podobne incidente”.
Tudi minister za pravosodje Marjan Dikaučič in Vrhovno sodišče RS sta danes ostro obsodila torkov napad na sodnika Okrajnega sodišča v Ljutomeru Gorazda Tivadarja. Od pristojnih pričakujeta ukrepanje in poudarjata nesprejemljivost nasilja. Vrhovno sodišče je izrazilo tudi ogorčenje, da je bil isti sodnik že drugič žrtev napada istega storilca. Do takšnih nasilnih dejanj, ne glede na vzrok, moramo kot družba imeti ničelno toleranco, je v odzivu na dogajanje poudaril minister Dikaučič in nadaljeval, da če kot družba ne bomo storili pomembnega koraka v smeri večjega spoštovanja temeljih pravic posameznika, tudi pričakovanja, da bo ostrejša zakonodaja preprečila podobne incidente, ne bodo prinesla želenih rezultatov. „Napad na predstavnike sodne ali katerekoli druge veje oblasti je nedopustno dejanje, zato je hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih še toliko bolj pomembno,“ je še dejal minister.
Tudi vrhovno sodišče od vseh pristojnih institucij pričakuje ukrepanje za zaščito sodnikov kot državnih funkcionarjev, ki skrbijo za pravno varnost državljanov oz. pravno varnost v najširšem smislu. „Od udeležencev sodnih postopkov pa se pričakuje, da svoje morebitno nestrinjanje s sodnimi odločitvami izražajo v okviru pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in ne z različnimi oblikami agresije, ki same po sebi ne morejo prav nič pripomoči k razreševanju pravnih vprašanj, katerih odgovore je treba poiskati v sodnih postopkih,“ so zapisali pri vrhovnem sodišču.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob tem izpostavil, da je v civilizirani družbi vsakršno nasilje nekaj nesprejemljivega, napad na sodnika, ki izvaja sodno oblast, pa predstavlja tudi napad na temeljne postulate pravne države. Na vrhovnem sodišču so spomnili, da je bil sodnik Okrajnega sodišča v Ljutomeru že drugič žrtev napada istega storilca, ki ga je fizično napadel že pred letom in pol. Takrat se je incident zgodil na Okrajnem sodišču na Ptuju, in sicer v sodni dvorani med postopkom, v katerem je imel storilec status obtoženca, sodnik pa je nastopil kot priča.
Na ministrstvu za pravosodje pa so glede problematike napadov na sodnike oz. na njihovo lastnino kot obliko grožnje ali ustrahovanja pojasnili še, da kazenski zakonik (KZ-1) določa kazniva dejanja zoper pravosodje. Med drugim v 286. členu določa kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, za kar je predpisana kazen zapora do petih let. Enako kazen kazenski zakonik določa tudi za kaznovanje tistih, ki zoper uradno osebno uporabijo fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje z namenom, da bi vplivali na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, v organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postopkom. Storilec kaznivega dejanja se preganja po uradni dolžnosti.
Na ministrstvu so spomnili še, da če bi bilo dejanje iz konkretnega primera opredeljeno kot prisiljenje po 132. členu KZ-1, da je bilo navedeno kaznivo dejanje z vidika oblike kazenskega pregona spremenjeno z zadnjo novelo KZ-1. Storilec kaznivega dejanja prisiljenja – stori ga tisti, ki koga s silo ali resno grožnjo prisili, da nekaj stori ali opusti ali da kaj trpi -, če je to storjeno zoper uradno osebo z namenom ustrahovanja, se preganja po uradni dolžnosti, so navedli na ministrstvu.
