Mariborski kriminalisti razkrili podrobnosti trgovine z ljudmi v Šentilju; Za uro užitka 140 €, za pol ure polovica nižji znesek
Že sredi prejšnjega tedna smo poročali, da je več kot 90 policistov in kriminalistov izvajalo zaključne aktivnosti v dalj časa trajajoči kriminalistični preiskavi s področja organizirane kriminalitete. Zaradi trgovanja z ljudmi, so med drugim preiskovali tudi nekdanjo diskoteko Yucatan, sedaj nočni klub Tropicana v Šentilju. In po končani preiskavi sta včeraj izsledke na PU Maribor, predstavila Beno Meglič, vodja SKP PU Maribor in Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor z UKP GPU, ki sta med drugim povedala, da je osumljena kriminalna združba izkoriščala najmanj 38 žensk, med njimi tudi Slovenke. V zaključni akciji, ki se je odvila 10. marca, so odvzeli prostost petim osumljencem. Opravili so hišne preiskave na 13 lokacijah, pri tem pa zasegli več gotovine in dokumentacije. Ugotovili so, da so dobili najmanj 207.000 evrov, zato preiskujejo tudi kaznivo dejanje pranja denarja. V sklopu preiskave je bilo ovadenih 10 oseb, pet so jih pripeljali pred preiskovalnega sodnika, ki je zoper enega, najemnika lokala, odredil pripor, zoper drugega ukrep javljanja, trije so bili izpuščeni. Lastnik in najemnik lokala sta poskušala zakriti izvor denarja. Za trgovino ljudmi je zagrožena zaporna kazen od 3 do 15 let ter denarna kazen, za sum pranja denarja je zagroženih 5 let.
Kot je povedal Meglič, so kriminalisti že v letu 2019 ugotovili utemeljene razloge za sum, zato so začeli z zbiranjem obvestil in odkrili, da so osumljenci sodelovali v hudodelski združbi. Vodja je bil 40-letnik (domnevno: Zlatko Župec), ki je vodil lokal in ga je vzel v najem od 63-letnika (domnevno: Bojan Belna). Kriminalisti omenjeni hudodelski združbi očitajo, da so v vseh teh letih izkoriščali najmanj 38 žensk, starosti med 25 in 35 let, večina iz tujih držav, kot do Dominikanska Republika, Romunija, Srbija, Ukrajina, Hrvaška, pa tudi iz Slovenije. Meglič je pojasnil, da so izkoristili njegovo revščino in stanje. Nekatere so pripeljali pod pretvezo, da bodo v Sloveniji opravljale dobro plačano delo natakaric. Kot je v nadaljevanju pojasnil Meglič, so bile ženske nastanjene na različnih lokacijah, od koder so jih vozili v lokal. Prostituirati so se morale med 21. in 4. uro zjutraj, vse dni v tednu. Cena je bila 140 evrov za uro in 70 evrov za pol ure, kot je opisal Meglič in dodal, da so svoj delež dobile šele, ko so odplačale svoje stroške. Dovolili so jim tudi, da po določenem času prenehajo s svojim delom, a le pod posebnimi pogoji, eden izmed njih je bil, da morajo privabiti v delo vsaj dve drugi ženski. Združba je dekleta ves čas nadzirala tudi preko videonadzora, tako so imeli nad njimi popolni nadzor. Brez dovoljenja niso smele zapuščati stanovanja, zapustile so ga lahko le v spremstvu katerega izmed članov združbe.
Ko gre za državljanke Slovenije, slednje niso žrtve trgovine z ljudmi v drugih državah, so pa v Sloveniji. „Storilci organizirajo njihov prevoz, gre za žrtve iz šibkih socialnih in ekonomskih okolij. Po prihodu jih nastanijo na različnih lokacijah, kjer z njimi razpolagajo. Storilci najpogosteje izkoriščajo ranljivo žrtev. Storilci svoje žrtve spravljajo v finančno odvisnost in uporabljajo različne metode, da izrabljajo žrtvino podrejenost in izkoriščanje. Žrtve se najpogosteje ne prepoznavajo kot žrtve in redko sodelujejo v kazenskih postopkih,” je pojasnil Roškarič. Slednje je vplivalo tudi na dejstvo, da je postopek v primeru trgovine z ljudmi znotraj šentiljskega lokala stekel tako pozno, saj se žrtve niso želele izpostaviti. Ob vsem tem je Meglič dodal: „Kljub ukrepom so izvajali s prostitucijo tudi med epidemijo covid-19. To kaže na brezbrižen odnos.”
Damijan Roškarič, z UKP GPU, je tudi pojasnil, da trgovina z ljudmi v RS obsega različne zaznane oblike izkoriščanja žrtev, najpogosteje spolne zlorabe, prostitucijo, tudi različne oblike prisilnega dela ter prisilnega beračenja. Značilno za tovrstna dejanja je, da se z izvrševanjem teh dejanj ukvarjajo kriminalne združbe, ki izkoriščanje žrtev skrivajo za različnimi legalnimi dejavnostmi. Policija prepoznava in identificira žrtve trgovine z ljudmi. Na področju boja zoper trgovino z ljudmi policija opaža, da je Slovenija tranzitna država in tudi ciljna…
Ker gre v primerih trgovine z ljudmi za kazniva dejanja, ki so lahko povezana z drugimi državami članicami EU oziroma tretjimi državami, policija v preiskavah intenzivno sodeluje z Europolom in Interpolom. Policija sodeluje tudi v aktivnostih EMPACT THB (European Multidisciplinary Platform Against Criminal Threats – Evropski multidisciplinarni platformi proti kriminalnim grožnjam) na področju boja proti trgovini z ljudmi. Na področju boja zoper trgovino z ljudmi policija intenzivno sodeluje tudi z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju – Društvo Ključ, Center za boj proti trgovini z ljudmi in Slovenska Karitas. Navedeni nevladni organizaciji izvajata program nudenja pomoči in zaščite žrtvam trgovine z ljudmi ter program (re)integracije žrtev trgovine z ljudmi. Predstavniki nevladnih organizacij na podlagi protokola sodelujejo s policijo tudi v postopkih identifikacije žrtev trgovine z ljudmi.
Postopki policije, kakor tudi drugih državnih organov in civilne družbe, so na področju boja zoper trgovino z ljudmi protokolirani in se izvajajo po Priročniku o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki ga je sprejela Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi. Njen namen je usmerjanje in usklajevanje aktivnosti posameznih institucij, koordinacija medresorskega sodelovanja ter zagotavljanje multidisciplinarnega pristopa na področju preprečevanja trgovine z ljudmi. Slovenija je na področju boja zoper trgovino z ljudmi ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini in Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ter v svoj pravni red prenesla določila Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev. Gre za tri bistvene mednarodne dokumente, ki urejajo področje trgovine z ljudmi.
Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana od leta 2003, ko je bila s spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških zoper javni red in mir odpravljena prepoved vdajanja prostituciji. Na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru je ostalo kaznivo samo ponujanje spolnih uslug na javnem kraju na vsiljiv način, kar pa mora koga motiti oziroma povzročiti vznemirjenje ali zgražanje ljudi. Pri tem prekršek ni spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih uslug na javnem kraju z vsiljevanjem. S kazenskopravnega vidika je kaznivo dejanje zlorabe prostitucije opredeljeno v 175. čl. KZ-1, in sicer kot sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja ter navajanje ali spodbuditev druge osebe k prostituciji ali pridobitev druge osebe za prostitucijo z uporabo sile, grožnje ali s preslepitvijo. Kazenski zakonik ščiti mladoletne osebe, saj na eni strani kriminalizira povpraševanje po njihovi prostituciji, po drugi strani pa kriminalizira njihovo izkoriščanje.
Sistemska ureditev v Sloveniji izvajalcev prostitucije ne kriminalizira, preganja pa vse, ki se želijo z njihovim delom okoristiti. Tako lahko izvajalci prostitucije policiji prijavijo različne oblike kaznivih ravnanj, uperjene zoper njih, ne da bi s tem inkriminirali tudi sebe. V Sloveniji se prostitucija oglašuje preko različnih medijev, izvaja pa se na različnih lokacijah in prostorih.
