Skip to content

Humanitarno pomoč 31-letni Mariborčan odvrgel kar v naravo

Žalostno do neba, ko vidiš kako je nekaterim malo mar za humanitarno pomoč, ki jo sami prosijo

V tem času izrednih razmer se sicer dogaja marsikaj nepričakovanega in nenavadnega, toda da lahko kdo odvrže pakete socialne pomoči ne more biti normalno. Žal se je prav to zgodilo na območju Pekrske gorce pri Limbušu, dober streljaj iz štajerske prestolnice Maribora. Tam je namreč mimoidoči prav po velikonočnih praznikih, opazil pravo divje odlagališče odpadkov, na katerem so odvrženi predvsem prehrambeni izdelki, pa še to ne kakršnikoli, saj smo vajeni čezmernega odmetavanja hrane. Tukaj pa je šlo za humanitarno pomoč v obliki prehrambnih paketov, ki je preko Rdečega križa namenjena najbolj socialno ogroženim prebivalcem. In ljudje, ki za tovrstno pomoč prosijo so vse to odvrgli v naravno okolje. Naš vir in sploh ljudje, ki so pozneje videli odlagališče odpadkov, so zgroženi in ogorčeni nad početjem neznanca ali neznancev, ki so na „črno odlagališče“ odvrgli riž, moko, olje, mleko, konzerviran fižol, makarone-testenine, konzervirane palate… O odlagališču odpadkov je bralec obvestil policijo, ki je stanje lahko le popisala in obvestila Snago, da bi divje odlagališče pospravila. Policisti bodo gotovo storili vse, da bi storilca odkrili in ga ustrezno sankcionirali, kot sta nam razlagala sogovornika, katera sta pred časom naletela na podobno sliko v Apaški dolini.

Tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl je potrdil, da so policisti včeraj točno opoldne „bili obveščeni, da je neznanec na Pekrski ulici v Mariboru odvrgel različne smeti. Med njimi je bila tudi hrana iz paketov prve pomoči. Predvsem slednje je javnost precej razburilo, saj je bila odvržena hrana še uporabna, iz fotografij, ki so zakrožile po družbenih omrežjih pa je bilo razvidno, da rok uporabe živilom sploh še ni potekel. Policisti so zavzeto opravili ogled kraja najdbe odvrženih smeti in hrane ter ugotovili, da je dejanje storil 31-letni Mariborčan. Zoper njega bodo pristojnemu inšpektoratu podali predlog za uvedbo postopka o prekršku in obvestili pristojne organe“, je dodal Šadl.

„Zakaj sploh prosijo za pomoč, če jo potem mečejo stran, veliko drugih pa bi bilo veselih, če bi si lahko skuhali riž, fižol ali makarone?« se sprašuje sogovornik, ki ni želel biti imenovan, njegova kolegica pa dodaja, kako aktivisti humanitarnih organizacij ne morejo hoditi za ljudmi in jih nadzorovati. „Naj se Rdeči križ, Karitas ali katera koli dobrodelna ustanova v bodoče prepriča, komu namenja humanitarno pomoč, glede na to, da se eni trudijo, da bi pomagali, drugi pa to odvržejo. Takšne ljudi bi bilo treba drastično kaznovati, da bi se naučili spoštovati hrano in humanitarno pomoč,“ nam je žalostno, a odločno razlagal sprehajalec, ki dodaja: „Če so sposobni odmetavati humanitarno pomoč, so najbrž sposobni tudi plačati kazen“.

Sicer pa, podobno kot po večjem delu države, zlasti na njenem severovzhodu, veliko državljanov živi pod pragom revščine, mnogi pa se še komajda preživljajo. Zato ne preseneča, da veliko družin, poleg drugih socialnih podpor, oblačil, obutve, higienskih potrebščin ipd., prejema tudi humanitarne pakete z živili in živilskimi pridelki, ki so še dodatno potrebni v tem času epidemije koronavirusa, ko mnogi še težje prihajajo do hrane. Nekateri zaposleni in njihovi otroci so običajno veseli, da lahko na delovnem mestu dobijo toplo malico, ali v šoli kosilo, v času karantene pa še to odpade. Zato osrednji humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas nekaterim morajo dnevno skrbeti za prehrano. Omenjene pakete, prehrambene potrebščine pa tudi sploh razdeljujejo na podlagi ocen socialnega stanja posameznih družin ter tudi na podlagi izkazanih osebnih prošenj. Tako naj bi pakete prejemalo med 12 in 20 odstotkov prebivalcev 68 podravskih in pomurskih občin, nekateri enkrat, nekateri pa večkrat letno. Torej to velja za 41 občin v Podravju (Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče – Slovnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, MO Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, MO Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale), z okoli 325.000 prebivalcev, in 27 občin v Pomurju (Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, MO Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej) z okoli 120.000 prebivalcev.

Ob vseh teh statističnih podatkih in socialnem stanju na severovzhodu države, če med prejemniki teh pomoči ne bi bili tudi nekateri, ki milo rečeno zlorabijo humanitarno pomoč. Že pred časom se je veliko govorilo o tem, kako so neodgovorni posamezniki, ki so najprej prosili za pomoč, predvsem oblačila, obutev in celo dele pohištva, s ceste odvrgli v prepad, sedaj pa že večkrat odvržena hrana, ki ji nič ne manjka in vsi roki trajanja so vidni na embalaži, veljavni pa so še najmanj pol leta in več. Najbolj žalostno je, da vsakokrat humanitarno pomoč zlorabijo tisti, ki so jo prosili in tudi dobili. Zato je očitno, da kljub krizi, še vedno živimo zelo dobro, nekateri pa se norčujejo iz humanitarnih organizacij in njihovega dobrodelnega in prostovoljnega dela, nenazadnje tudi iz hrane, zaradi katere mnogi po svetu umirajo. Ob tem se norčujejo še iz ljudi, ki so pripravljeni pomagati tudi če odtrga od lastnih ust. In na koncu; z rečmi, ki so jih dobili kot pomoč, onesnažujejo okolje in naravo. Torej, kot so nam dejali sogovorniki skrajnje nehumano, nečloveško in tudi nesramno!

Izvedeli smo sicer, da prejemniki pomoči, večinoma nimajo radi riža in makaronov, temveč predvsem olje, sladkor, moko ipd. Toda, ali je zaradi tega potrebno živila, ki jih v družini nimajo radi, odvreči v naravo, še bolj ob dejstvu, da so tokrat pod Pekrsko gorco odvrgli tudi mnoge druge reči… „Zakaj sploh prosijo za pomoč, če jo potrem mečejo stran. Žal je veliko drugih ljudi, ki bi bili veseli, če bi si lahko skuhali kaj toplega za pojesti“, se je spraševala ena izmed sogovornic…

Fotorgafije: PU Maribor in bralec

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja