Sedaj mu bodo sodili v rednem postopku, za očitana kazniva dejanja mu grozi maksimalno 13 let zapora
Po dobrih 40 mesecih, odkar so mu zaznali napake in domnevna kazniva dejanja, ko ga je soboški škof Peter Šrumpf izobčil iz cerkve, kar je pozneje potrdilo tudi cerkveno sodišče, se je včeraj na murskosoboškem okrožnem sodišču začelo tudi civilno sojenje zoper nekdanjega razvpitega ljutomerskega župnika in dekana Andreja Zrima. Pred sodnikom Stanislavom Jugom, ki je opravil predobravnalni narok obtoženi Andrej Zrim ni priznal treh očitanih kaznivih dejanj, za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in kršitev zoper spolno nedotakljivost z zlorabo položaja, po prvem odstavku 174. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in poskusa kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, v zvezi s 34. členom KZ-1, zato sodniku Jugu ni ostalo drugo, kot da razpiše narok za glavno obravnavo, ki bo v sporazumu med strankama, namesto senata, odločal sodnik posameznik, dne 3. in 10. 11. 2021.
Čeprav je predobravnalni narok bil tajen, saj je javnost zaradi občutljivosti primera in vpletenosti mladoletnih oseb bila izključena, nam je predsednik okrožnega sodišča Murska Sobota, sodnik Branko Palatin potrdil, da se tožilstvo, obtožnico namreč zastopa okrožna državna tožilka Manuela Frumen, ni opredelilo glede sankcije za primer priznanja in ni predlagalo višine kazni, saj je obtoženi navedel, da mu predloga tožilstva glede predlagane kazenske sankcije v primeru eventualnega priznanja krivde ni potrebno predstaviti. Zato bo šele na glavni obravnavi znanega kaj več, in tudi to, ali bodo štiri oškodovane osebe imele uradne zastopnike, ki jim v takšnih primerih pripadajo po uradni dolžnosti. Zaenkrat pa ni znano niti, katere dokazne predloge bo sodišče izvedelo razen zaslišanja domnevnih oškodovank. Kar nekaj dokaznih predlogov naj bi sodišču predlagal tudi zagovornik obtoženega Zrima, odvetnik Andrej Fijavž iz Celja, ki bo skušal prepričati sodišče, da njegov varovanec ni storil očitanih kaznivih dejanj domnevne pedofilije, ki jih je že Cerkveno sodišče spoznalo za verodostojne in je Zrima že pred časom izključilo iz cerkve. Po naših neuradnih, a zanesljivi podatkih je nekdanji ljutomerski župnik obtožen, da je najmanj štiri ministrantke in mladoletnice pri verouku nadlegoval tako, da jih je med drugim udarjal po zadnji plati, ščipal, žgečkal in božal po intimnejših delih telesa.
Zaradi vseh teh očitkov je murskosoboški škof Peter Štumpf, Zrima že aprila 2018 odstranil s položaja in izključil iz cerkve. Temu je pritrdilo tudi cerkveno sodišče, ki ga je kaznovalo zaradi spolnega nasilja. Z odločitvijo cerkvenega sodišča pa so mu bili naloženi nekateri ukrepi, med drugim opravičilo žrtvam »in župnijskemu občestvu, prepoved vračanja v župnije službovanja brez škofovega izrecnega dovoljenja in prepoved javnega maševanja, dokler ne bo uspešno zaključena ustrezna terapija«. Zrim se s tem ni strinjal in je očitke in odločitev cerkvenih organov ignoriral ter se je že po izbruhu afere umaknil in se na obtožbe v javnosti ni odzival, kar počne tudi danes. V vsakem primeru, pa do končanja sodnega postopka, tudi če bo oproščen vseh očitkov, Zrim ne more pastoralno opravljati nobene službe, ne javno in ne zasebno. Lahko samo mašuje sam zase v privatni kapeli, brez ljudstva…
Spomnimo; Ker Zrimu očitajo spolni napad na osebo mlajšo od 15 let ter kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja, ga je murskosoboški škof, mnsg. Peter Štumpf, že aprila 2018 odstranil iz prleške župnije, in očitno se nikoli več ne bo vrnil na svoje “delovno mesto” v župniji sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. “Dragi verniki, sestre in bratje v Kristusu! Sporočam, da se je moral po navodilih Zakonika cerkvenega prava in Ekspertne skupine pri Slovenski škofovski konferenci dosedanji gospod župnik Andrej Zrim zaradi suma kaznivega dejanja umakniti iz župnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru,“ se je takrat med drugim glasilo javno obvestilo na spletni strani župnije Ljutomer. S strani metropolitanskega cerkvenega sodišča in v skladu z navodili Kongregacije za nauk vere je bil Zrim pozneje, v izvensodnem upravnem kazenskem postopku, spoznan za krivega zaradi spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami. Zadeva v zvezi s sumom spolnega nasilja je bila tako po približno dvajsetih mesecih zaključena in izpostavilo se je, da je cerkveno sodišče delalo počasi, a temeljito in sankcije so bile jasne.
Primer domnevnih spolnih zlorab s strani omenjenega župnika je že aprila 2018 v župniji Ljutomer in tudi drugod dvignil precej prahu, župnik pa se je po izbruhu afere umaknil in se na obtožbe v javnosti ni odzival, nihče pa uradno niti ni vedel, kje je in kaj počne. Pred dogodkom se je sicer več staršev pritožilo, da nadleguje njihove otroke, a kolikor je znano, uradnih pritožb ni bilo, pa tudi ne morebitnih dokazov za uradni pregon nekdanjega župnika. Šele po odločitvi cerkvenega sodišča je bil sprožen tudi civilni kazenski pregon, ki se bo sedaj začel na sodišču, čeprav smo v minulih letih dobili številne namige župnikovih znancev, da „ničesar ni kriv“ in da bo „sedaj lahko zahteval odškodnine…“. Temu očitno ni tako, saj je cerkveno sodišče svoje povedalo in tukaj pritožbe ni. Zrim je sicer v preteklosti že bil obtožen fizičnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. To je bilo v času, ko je bil župnik v Gornji Radgoni, kjer se je pri verouku fizično lotil takrat 12-letnega veroukarja. Takrat mu je sodišče v Gornji Radgoni dokazalo, da naj bi pri verouku udaril mladoletnega fanta. Tudi pozneje so se vrstile pritožbe na Cankovi in v Ljutomeru, kjer naj bi nekoč celo deklico udaril s svetim pismom po glavi, nekoga drugega pa s cerkvenimi ključi. Obsojen je bil na pogojno zaporno kazen.
Pred izključitvijo iz cerkve je Zrim, poleg ljutomerski župan, bil tudi dekan ljutomerske dekanije, ki seže po desnem bregu reke Mure vse od Apaške doline (meje z Avstrijo) čez Gornjo Radgono, Radence, Križevce in Veržej do Razkrižja oziroma hrvaške meje, zato so bile reakcije ljudi pričakovano burne. Tako so nekateri Ljutomerčani podpirli odločitev vodstva škofije in sploh Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem, drugi pa so prepričani, da je odločitev prestroga in da je včasih – kljub ničelni toleranci do nasilja nad otroki – treba »našeškati kakšnega poredneža, ki ovira verouk«. Zato je škof Štumpf takrat pozval vernike in javnost, naj se vzdržijo sodb »zaradi zaščite žrtev in varovanja dobrega imena gospoda Zrima«, ki ga lahko „opere“ le še sodišče, kar je težko pričakovati.
Še preden so Zrima prvič obsodili, je zamenjal župnijo; v svoji biografiji na spletu navaja, da je bil po odhodu iz Gornje Radgone, kamor je pred osamosvojitvijo Slovenije prišel iz Tišine, od avgusta 2002 do julija 2010 župnik na Cankovi, nato pa se je odpovedal župniji ter bil imenovan za župnika župnije Ljutomer, že od leta 1990 je dekan ali prodekan ljutomerske župnije. Opravljal je še druge vidne(jše) funkcije v cerkvenih organih.
Ker se bo glavna obravnava začela (in najbrž končala) 3. in 10. novembra, je jasno, da mu bodo sodili v času njegovega 64. rojstnega dne, saj je Zrim bil rojen 8.11.1957.
Kaj pravi kazenski zakonik?
Zrimu se bo sodilo po dveh členih Kazenskega zakonika -1 RS, za očitana kazniva dejanja pa mu v primeru dokazanih očitkov, grozi skupno maksimalno do 13 let zapora. Za spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, v 1. odstavku 173. člena je zapisano: Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom od treh do osmih let. V 1. odstavku 174. člena KZ.1, ki obravnava kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja, pa je zapisano: Kdor zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega odvisna, k spolnemu občevanju, ali da stori oziroma trpi kakšno drugo spolno dejanje, se kaznuje z zaporom do petih let.
