Spomenik iz leta 1525 naj ne bi motil izgradnjo krožišča v središču Radgone
Izmed številnih spominskih obeležij, znamenj, kapelic, križev in podobnih sakralnih objektov, ki so ohranjeni v mestu penine in sejmov Gornji Radgoni, pripada eno častnih mest tako imenovanem kužnem znamenju v neposrednem središču mesta. Poznogotsko kužno znamenje na parkirišču pred Avtobusno postajo Gornja Radgona sestavlja kvadraten podstavek z močno posnetim gornjim robom na katerem stoji ostrorobo zavit steber, ki nosi na tri strani odprto hišico z usločeno štiristrano piramidasto streho. Zadnja stranica je zaprta s polno steno, spredaj nosita streho dva balustra, ki sta v nasprotju z gotsko celoto že renesančno oblikovana. Letnica 1525, vklesana na stebru, kaže prehodno stilno razpoloženje. Plastika sedečega Kristusa je iz kasnejšega časa. Glede na to, da je znamenje v neposredni bližini zelo tranzitne prometnic, je spomenik še kar ogrožen in poškodovan. Kljub temu, poznogotsko kamnito stebrasto kužno znamenje je kvaliteten primer kužnih znamenj iz 16. stoletja in hkrati eno najlepših tega tipa v Sloveniji.
In ker je trenutno v neposredni bližini, v teku gradnja krožišča, je sprva bilo predvideno, da bodo kužno znamenje morali prestaviti, a se je ti pred zdajci situacija nekoliko spremenila in obeležje po zahtevi stroke, ostaja na “svojem” mestu. Kot nam je potrdil radgonski župan Stanislav Rojko, so takšno odločitev sprejeli na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino OE Maribor. „V projektu izgradnje krožišča je bila prvotno načrtovana prestavitev kužnega znamenja na novo lokacijo, ki je bila v skladu z ZVKD OE Maribor tudi že določena. Po prvih posegih (čiščenje spomenika) in pripravah na prestavitev znamenja, ki so bile izvedene v oktobru 2021, je bilo s strani izvajalca konservatorsko restavratorskih del, konservatorjev in statika ZVKD OE Maribor, ugotovljeno, da je spomenik v preveč slabem stanju ter da premik spomenika predstavlja preveliko tveganje za nastanek poškodb ali celo zrušitev. Vsled temu je bila sprejeta odločitev, da spomenik ostane na sedanjem mestu ter da se ga na tem mestu tudi v skladu z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji sanira. Le na ta način lahko ohranimo ta spomenik kulturno zgodovinske vrednosti in njegov družbeni pomen, spomin na dogajanje v 16. stoletju, ko so med drugim tudi na območju Slovenskih goric ljudje množično umirali za kugo,“ je dejal župan Rojko.
Očitno je torej, da je gradnja krožišča na osrednjem radgonskem križišču, med Partizansko cesto ter Prešernovo in Panonsko ulico, za kužno znamenje manj obremenjujoča, kot če bi ga prenašali na nekaj deset metrov oddaljeni, prvotno predvideni prostor. Ko bo krožišče končano, mimogrede je to predvideno do sredine avgusta, bodo kužno znamenje tudi nekoliko obnovili oz. restavrirali.
Fotografije: Ludvik Kramberger