Na 18 viteškem turnirju sodelovalo 23 slovenskih viteških penin
V prostorih Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, je potekal 18. viteški turnir, ki ga je ob pomoči omenjene šole, pripravilo Združenje slovenskega reda vitezov vina (ZSRVV), oziroma njihovo omizje Celje. Ocenjevalci, katere je vodil ugledni enolog ter vinski in šampanjski vitez Lojze Filipič, so bili sami vinski vitezi (iz vsakega omizja po en: Majda Brdnik, Mojmir Wondra, Zlatko Borak, Zdravko Mastnak, Ivan Mijošek, Sebastjan Rojs, Marjan Smrtnik, Katarina Merlin), ki so morali oceniti 23 viteških penin iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel. Kot sta nam povedala, ambasador ZSRVV, Milan Pogačnik in vodja ocenjevalcev Lojze Filipič, je turnir potekal v štirih skupinah po sistemu rangiranja. Zmagovalci skupin so se namreč uvrstili v finale, kjer so vsi člani komisije izbrali štiri najboljše. In prav vsi štirje so bili iz južnega dela Slovenije.
Med štirimi finalisti je za zmagovalca bila izbrana Penina malvazija (Igor Sanador, Ravnje 10, Štanjel), ki je tako postala „Viteško vino 2022“. Na 2. mesto se je uvrstila Penina Afrodita (Vina Mijošek, Rogaška Slatina, Zgornje Njegonje 4b), sledita pa: 3. Penina Valentina – rose (Vina Mastnak, Orešje 10, Sevnica), 4. Semiška penina – rose (Penine Simonič, Metliška 12, Semič). Sam viteški turnir, s strani celjskega viteškega omizja, ter SŠGT Celje, je bil odlično organiziran, saj so vitezi pohvalili zlasti omenjeno šolo, čigavi bodoči natakarji so članom komisije natakali penino, bodoči kuharji pa so pripravili enkraten viteški obed, katerega so prav tako postregli mladi natakarji.
Mimogrede, v Slovenskem redu vitezov vina ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvišje možno priti do številke 160, trenutno pa jih je v ZSRVV okoli 130. Slovenski red deluje v osmih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je omenjeni Svet reda. Trenutno je ambasador ZSRVV Milan Pogačnik, vsako izmed omizij pa ima konzula.
Sicer pa druženje med takšnimi častilci vrhunske vinske kapljice, kot so vinski vitezi, nikomur ne more biti dolgočasno. Mi pa smo na samem viteškem srečanju, v sproščenem in prijetnem vzdušju, med drugim lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi oslikava vzajemni odnos vinogradnika, vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 178 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 48 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma (danes: Agra) v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo „Slovenska vinska olimpijada“, danes: Vino Slovenija Gornja Radgona…
