Po vzoru starih časov in lanskem uspehu, se je v Halozah potekala delovna akcija z več kot 30 mladih brigadirjev
Nekoliko starejši državljani Slovenije se gotovo še spominjajo mladinskih delovnih akcij in brigad, ki so v času bivše skupne države, vse od 2. svetovne vojne praktično do njenega razpada, postorili veliko za „gradnjo države“. Zgrajene so bile številne ceste, proge, vodovodi, daljnovodi, nasipi, šole in vrtci, takšni in drugačni objekti in igrišča, celo tovarne in drugi gospodarski subjekti, ponekod so bila zgrajena ali vsaj urejena celotna naselja…, nenazadnje, se je tudi na ta način „kovalo“ bratstvo in enotnost, povezanost med narodi in narodnosti „od Triglava do Vardarja in od Džerdapa do Jadrana“. Prav zaradi vseh teh dosežkov, je med nami še danes veliko „udarnikov“, ki so bili nagrajeni za svojo nadpovprečno zagnanostjo, za vse žulje na rokah. V Sloveniji, po osamosvojitvi, takšnih prostovoljnih delovnih akcij sicer ne poznamo, čeprav so tudi danes številni mladi in malo manj mladi pripravljeni na prostovoljno delo. Občasno se na pomoč lokalnim skupnostim odpravijo „Študentske prostovoljne brigade“, študenti, dijaki in sploh mladi ljudje, seveda tudi upokojenci in drugi, ki imajo nekoliko več prostovoljnega čas, pogosto pomagajo skupinsko in posamično ljudem, ki jim je pomoč potrebna, tudi kmetom. Konec koncev tudi različne čistilne akcije, ki jih je po Sloveniji veliko, lahko štejemo za prostovoljne delovne akcije.
Le „klasičnih“ mladinskih delovnih akcij sedaj ni več, čeprav bi akcijo, ki so jo letos že drugič pripravili v Halozah uvrstili med akcije, kot smo jih poznali nekoč, tudi na ptujskem območju, kjer je v sedemdesetih in osemdesetih, vrsto let (Moškanjci, Dornava…) potekala nadvse uspešna MDA Slovenske gorice. Že lansko leto je bila izvedena prva Haloška delovna brigada (HDB) in letos so predvsem mladi krajani skupaj stopili še enkrat. HDB, kot so svojo organizacijo in akcijo poimenovali, je tudi letos v lokalnem okolju pustila izjemno tako dober vtis. Projekt nosi naslov: Za urejen videz Haloz, za krepljenje solidarnosti med mladimi in krajani, prostovoljci pa so znova izvajali različne naloge za dobrobit vseh krajanov. Predvsem je to več manjših ali večjih opravil v občini Majšperk, kjer so dela izvajali zlasti na vzgojno izobraževalnih objektih, infrastrukturi ali v naravi, torej tam, kjer je javno oziroma skupno dobro. Z deli so pomagali tudi občanom ali posameznikom, ki bi jim pomoč prihranila nekaj skrbi.
„Delovišča so urejena, predvideno delo narejeno, ekipa zadovoljna, sodelujoči ter podporniki ponosni in hvaležni. Več kot 30 brigadirk in brigadirjev je sodelovalo na petih različnih (OŠ Majšperk – okolica, POŠ Ptujska Gora, POŠ Stoperce, Vrtec Majšperk – Breg, Športni park Sestrže in okolica) lokacijah – deloviščih. Na zaključku so se nam pridružili tudi županja občine Majšperk, dr. Darinka Fakin, predsednik KS Stoperce dr. Peter Kitak, pomočnica ravnatelja OŠ Majšperk Petra Dolenc ter vodji podružnic OŠ Stoperce in Ptujska Gora, Milena Širec oz. Barbara Rajh in vodstvo PGD Stoperce. In vsi gosti so nam imeli povedati veliko lepih besed, ko jim je opravljena dela predstavil naš idejni vodja, Sašo Kodrič. Zadovoljni in ponosni smo se razšli v pričakovanju naslednje akcije in novih delovišč v naši občini,“ so ponosno sporočili z Haloške delovne brigade Majšperk potem, ko so uspešno končali drugi HDB 2022.
Skupina več kot 30 prostovoljcev je tako izvajala naloge, kot so pomoč pri ureditvi športnih parkov, ureditev igral pri OŠ Majšperk, na podružničnih osnovnih šolah Stoperce in Ptujska Gora, ob tem so brusili, barvali ograje v vrtcu majšperške šole in v okolici šole urediti tudi okolico, saj so marsikje morali pokositi travo, posekati veje, popraviti klopi ipd. HDB Majšperk je tokrat potekala med četrtkom in nedeljo, 8. in 11. septembrom. Bazni tabor je bil na strelišču v Stopercah, kjer so si sami tudi kuhali. Kot nam je povedal Sašo Kodrič, vodja projekta, je HDB izvajala dela po posameznih deloviščih v občini, kjer je bilo kaj za postoriti. Z vsem narejenim so jadvse zadovoljni, tudi z druženjem, spoznavanjem različnih opravil ipd. Kodrič nam je tudi zaupal, da njihova brigada dejansko pomeni nadaljevanje tradicije prostovoljstva iz preteklosti.
Ker so fantje in dekleta iz njihove manjše občine, največ 10 km narazen, so udeleženci spali doma in vsako jutro prihajali na delovišče oz. zbirno mesto. Delovni dan se je s skupnim zajtrkom začel ob 7.30 in zaključil, ko se je že močno stemnilo. Na brigadi so imeli tudi lastno kuharsko ekipo iz vrst mladih, ki je v naprej poskrbela za pripravo jedilnika in nabavo sestavin, vsak dan pa so pripravljali vse štiri dnevne obroke in jih tudi pripeljali na delovišča. Le večerja je bila skupna, nato pa druženje in zabava ob tabornem ognju…, kar je tudi koristno od vsakodnevnem odtujevanju in ločevanju med ljudmi.
