V 16. in 17. stoletju skorajda ni bilo leta brez kuge. Pojavila se je zdaj tu, zdaj tam in povsod uničila ogromno življenj. V Gornji Radgoni je leta 1681 zaradi kuge umrlo 2.608 ljudi, to je kar dve tretjini prebivalstva (pred kugo je v mestu živelo okrog 3.700 ljudi).
Vischerjeva podoba Gornje Radgone iz časa, ko je tam morila kuga
Na ravnici pred mestom je vidno kužno znamenje iz leta 1525, eno najlepših poznogotskih znamenj na Slovenskem. To je verjetno najstarejša upodobitev tega znamenja. Ohranjeno znamenje stoji danes ob nekdanji avtobusni postaji v Gornji Radgoni. Znamenje je bilo ob nedavni izgradnji rondoja v Gornji Radgoni, obnovljeno. Sicer pa je iz priloge časopisa Vestnik Murska Sobota v februarju 1995 – ta je bila namenjena za kulturo v katerem so objavljeni gradovi, cerkve in znamenja v Prekmurju in Prlekije, zapisano, da stojijo na območju sedanje Upravne enote Gornja Radgona spomeniki povezani s kugo: Poleg tokrat obnovljenega spomenika v Gornji Radgoni so ta v Črešnjevcih pri trgovini Tuš (Steber nosi letnico 1.831), na Meleh (v neposredni bližini trgovine Hofer) – v hišici je relijev Kristusa prav tako iz leta 1831, v Zbigovcih tik pred nogometnim igriščem in tako imenovani pumorski križ ob koncu Zbigovcev na poti proti Lastomercem. Mogoče še je kak spomin na nekoč zahrbtno bolezen imenovano kuga… (F.K.)
Prenovljeno kužno znamenje sreči Radgona (Foto: Franci Klemenčič)