Gornja Radgona je gostila osrednjo proslavo ob Dnevu suverenosti in 31. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
Današnje slovesnosti ob Dnevu suverenosti in 31. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki je potekala pod sloganom »Veterani smo za suverenost in proti kršenju suverenosti drugih« so se na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni udeležili predsednik RS Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, namestnik načelnika Generalštaba SV brigadir Franc Koračin in prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Zbrane je uvodoma pozdravni župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko. Slavnostni govornik minister za obrambo RS Marjan Šarec je v svojem nagovoru izpostavil, da je za osamosvojitev Slovenije bila zaslužna celotna politika in celotno slovensko ljudstvo.
Ob tem je Šarec nadaljeval: „V veliko veselje in čast mi je, da vas lahko nagovorim ob tako pomembnem prazniku za vse nas. Danes se spominjamo sklepnega dejanja slovenske osamosvojitvene vojne oziroma prizadevanj za samostojnost slovenskega naroda. Slavimo dejanje, ki je zaključilo dolgoletne sanje, tudi boj in tudi strahove slovenskega naroda ali nam bo uspelo postati samostojen subjekt ali bomo zamudili to časovno okno. Prizadevanja za slovensko samostojnost pa so se seveda začela že zdavnaj prej. Tukaj ne moremo mimo preprečenega mitinga resnice leta 1989, ko je tedanja milica preprečila, da bi mitingaši vdrli na slovensko ozemlje in poskusili zamenjati slovensko vodstvo. Ne smemo niti mimo sprejetih amandmajev k tedanji republiški ustavi, ki so dali pravzaprav osnovo, da smo se lahko neodcepili ampak izrazili željo po samoodločbi in tudi na plebiscitu leta 1990 s skoraj 90 odstotki se kot narod, kot ljudje, izrekli za to, da želimo živeti v svoji državi, da nam je dovolj skupnosti, ki nas ne spoštuje in ne spoštuje človekovih pravic in ki ne spoštuje želja posameznih narodov. Potem je sledila sicer kratka, a vendarle težka in presunljiva vojna za vse Slovenke in Slovence. Ko je 27. junija, takoj po razglasitvi samostojnosti na Trgu Republike, ko smo gledali kolone tankov, ki želijo zavzeti vse ključne cilje, ki si jih je zadala takrat ne več Ljudska armada ampak samo še JA, takrat nas je bilo tiste, ki smo to gledali, deset, enajst letni, morda celo strah. Ampak takrat je bilo v narodu nekaj neponovljivega. Takrat je imel narod veliko upanje, veliko složnost, veliko enotnost. Velikokrat slišimo, da je takrat bila politika enotna. No, toliko sem že bil star, da sem spremljal vsa dogajanja in lahko rečem, da politika seveda vedno ni bila enotna. Ampak to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. In osamosvojitev seveda ni zasluga samo nekaterih, ampak je zasluga celega naroda, vsake Slovenke in Slovenca, ki je imel takrat željo in ki je verjel v to, da bo Slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov in tudi takrat smo samo sanjali, danes pa živimo v skupnosti, ki se ji reče Evropska unija. In to so bile velike, dosanjane sanje in vsi, ki smo takrat bili na svetu in v Sloveniji smo veliko prispevali k temu, čeprav nekateri samo z upanjem, da je danes Slovenija tam, kjer je.“
Minister Šarec je poudaril, da ne moremo mimo zaslug slovenske vojske, tedanje teritorialne obrambe in tedanje milice, današnje Policije, katerih dejavnost je pravzaprav tudi posledica in da lahko obeležujemo današnje slavje. „Brez njiju, brez teh dveh organizacij, in seveda tudi vseh drugih mi nikoli ne bi bili samostojni in suvereni, kajti včasih samo kultura in pero ni dovolj. Slovenski narod ima veličastno zgodovino zlasti v 20. stoletju, začenši z Rudolfom Maistrom leta 1918, ki nam je tudi tukaj kjer danes smo, tudi to ozemlje pridobil, da lahko danes sploh lahko govorimo o slovenski državnosti in pa 50 let prej, pred slovensko osamosvojitvijo, ko se je slovenski narod uprl tujemu okupatorju, pravzaprav trem, ki so hoteli iztrebiti slovensko govorico, slovenski jezik, ki so mislili, da je slovenski jezik primeren samo za nižje pogovorne oblike in da je nekaj vreden samo jezik, ki ima evropsko širino. Slovenski narod je preživel skozi svojo zgodovino, se je boril tako v drugi svetovni vojni, kot tudi seveda uklonil vsega slovenskega državništva v osamosvojitveni vojni. In vsaka žrtev, ki je bila podarjena na oltar domovine v slovenski osamosvojitveni vojni si zasluži časten in dostojen spomin pa če se vprašamo kako, tako, da ponosno slavimo svoje praznike, tako da ponosno izobešamo našo zastavo, tako da vedno ponosno in povsod izpričujemo, da smo Slovenke in Slovenci in da nas nikoli ni sram naše zgodovine kakršnakoli je že bila. Ni bila vedno takšna, kot bi si želeli, ampak je naša. Vsak narod ima svojo zgodovino takšno, kakršno je živel skozi stoletja in tako tudi naš. In slovenska osamosvojitev je častno dejanje, je največje dejanje tako tedanje celotne slovenske politike, čeprav si nekateri danes pripisujejo zasluge, češ da so samo oni zaslužni. Ne, celotna politika je bila zaslužna in celotno slovensko ljudstvo. In zato me zaboli, ko slišim zakaj bi praznovali, pustimo to, dajmo rajši skrbeti za vsakdanje skrbi. Ja, večino v tem letu skrbi za svoje vsakdanje skrbi in naloge, vendar pa so prav takšni prazniki, kot je današnji priložnost, da se malce ustavimo, da pomislimo in da izrazimo ponos nad svojo domovino. Tako, kot znamo praznovati lastne rojstne dneve, ko se zberejo prijatelji, znanci, ko se zbere družina in se znamo ustaviti, tako je potrebno praznovati tudi praznike naše edine in lastne države, ki so jo naši predniki sanjali stoletja, mi pa imamo ta poseben privilegij in čast, da lahko v njej živimo. Ja, ni vse tako, kot bi si želeli. Ni vse dobro. Imeli smo takšna in drugačna obdobja ampak to ne pomeni, da je Slovenija kot država za to kriva, da je kriva naša domovina, če ne znamo vedno upravljati z njo tako, kot je potrebno. Zato, kot sem rekel, si zasluži vsaka žrtev, ki je bila darovana na oltar domovine to zasluži in njim smo dolžni praznovati, njim smo dolžni izobešati zastavo in njim smo vedno in povsod dolžni izrekati zahvalo zato, da lahko v Slovenskem jeziku kritiziramo, se pritožujemo, ali pa hvalimo ali karkoli drugega pač počnemo. To je demokracija, to je naša dežela, ki je suverena, ki je svobodna v družbi drugih narodov Evrope in tudi z vstopom v Nato smo pokazali, da ne odrekamo se s tem svoji suverenosti, ampak želimo tvorno sodelovati v mednarodni skupnosti in predvsem je prva naloga vsake oborožene sile, da si prizadeva za mir in nikoli za vojno.“ je dejal slavnostni govornik v Gornji Radgoni
Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever je organizirala osrednjo slovesnost v dvorani Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. V kulturnem programu so nastopili dijaki Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, pevski zbor Evridike in Policijski orkester pod taktirko Tomaža Kmetiča. Zbrane na proslavi je pozdravil tudi župan Občine Gornja Radgona Stanislav Rojko. Ob slovesnosti sta izjavi podala tudi Ladislav Lipič, predsednik ZVVS in dr. Tomaž Čas, predsednik združenja Sever, ki sta povedala: Ladislav Lipič, predsednik ZVVS: »Leta 1991 smo od državne suverenosti veliko pričakovali. Z velikim upanjem smo pričakovali, da bo nova državna oblast, kot najvišja, neomajna in neodvisna, tako navzven kot navznoter, uresničevala vsa v ustavo zapisana načela. Pričakovanja so bila popolnoma upravičena. Priznala nas je mednarodna skupnost, imeli smo ozemeljsko celovitost, kot neodvisni subjekt mednarodnega prava. Izvoljena oblast bi lahko vodila politiko, za katero bi se opredelila brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. Resničnost je seveda drugačna. Delu svoje suverenosti na monetarnem, obrambnem in tudi drugih področjih smo se odrekli sami na referendumih, drugi deli suverenosti pa nam polzijo skozi prste, kot suhi pesek otrokom med igro. Razlika je v tem, da roke niso nedolžne in otroške ampak so roke starejših političnih veljakov, kateri nas že 30 let potiskajo skozi labirinte strankarskih interesov, kjer se tako nacionalna, kot tudi ljudska suverenost izgublja kot zrnca peska v vetru. Zato smo se zbudili v strankokraciji, kjer ti isti politiki mislijo, da se demokracija meri po številu in moči političnih strank in ne po spoštovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva, predvsem pa življenje ljudi v miru in blagostanju. Pa vendar, zgodovinski lok uporništva slovenskega naroda je sklenjen, imamo svojo državo in smo samostojni in tudi suvereni. Poskrbeti pa moramo, da bo nosilec naše suverenosti ostal slovenski narod. Tisti, ki nam je suverenost tudi priboril.«
Dr. Tomaž Čas, predsednik združenja: »Ob prazniku dneva suverenosti je prav, da se spomnimo 25. oktobra 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak takrat že sovražne JLA. Prav je, da povemo, da se suverenost države ne kaže le navzven z varovanjem svoje meje oziroma svojega ozemlja, temveč tudi znotraj urejene države, ki mora biti demokratična, mora spoštovati človekove pravice in njihove temeljne svoboščine, torej mora biti pravna in socialna država. Prav je, da nimamo več vlade, ki je vodila v avtokracijo in se je po koščih odrekala notranji suverenosti ter v nasprotju z ustavo Republike Slovenije obvladovala tudi zakonodajno oblast in neupravičeno posegala v sodno vejo oblasti ter ni spoštovala človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Zato bo prav zaradi tega letošnje praznovanje dneva suverenosti v Gornji Radgoni ponovno spominjalo na to, da moramo to, kar nas je ohranilo skozi stoletja, v današnjem času ohraniti in negovati še bolj zavzeto in da naj nas dan suverenosti opozarja predvsem na človekove pravice in njihove temeljne svoboščine ter na človečnost, kar je tudi cilj dejanske suverenosti pri uresničevanju naše ustavne demokracije.«
Odhod zadnjega vojaka JLA je bil zaključek oborožene obrambe procesov slovenske osamosvojitve. Dogodki, ki jih povezujemo z osamosvojitvenimi procesi, so se začeli že s preprečitvijo t.i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989, nadaljevali so se s prvimi demokratičnimi večstrankarskimi volitvami aprila 1990, s poskusom razorožitve slovenske teritorialne obrambe, ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite, plebiscitom in vojno za samostojno Slovenijo 1991. S sklepnim dejanjem, odhodom JLA iz Slovenije, je proces osamosvojitve prešel v zaključno fazo, ko je bila potrebno le še pridobiti mednarodno priznanje nove države. JLA bi se morala iz Slovenije umakniti do 18. oktobra 1991. Sporazumno je bil rok umika podaljšan za teden dni. Iz pristanišča v Kopru se je JLA začela umikati 20. oktobra 1991, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra sta v Koper priplula tudi malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9, ki sta vkrcala še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.45 uri, ladja Venus pa je slovensko morje zapustila v prvih urah 26. oktobra 1991.
Zadnji vojaki JLA so se umikali iz vseh vojaških objektov na območju Republike Slovenije. Čas do dokončnega umika je bil za pripadnike TO in policiste poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja vojaških objektov v varovanje in upravljanje. Vojaške enote so zapuščale tudi vojaške objekte na območju Pomurja, česar so se spomnili na tokratni slovesnosti v Gornji Radgoni. Kraj letošnjega praznovanja prav zaradi dogodkov v času osamosvajanja torej ni izbran naključno.
Pregled dosedanjih obeležitev praznika:
Obeleževanje odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je v preteklih letih potekalo zelo različno in na različnih krajih. Za obeleževanje okroglih obletnic sta v preteklosti vsako peto leto v Kopru menjaje skrbeli ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve, od 2016 pa vsako peto leto za slovesnost poskrbi vladni odbor za državne proslave. Od leta 2009 vsakoletne slovesnosti skupaj organizirata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever.
Pregled dosedanjih slovesnosti:
- 2009 je bila slovesnost v Vipavski vojašnici (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2010 v Mariborski Kadetnici (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2011 v Kopru (MNZ in MO)
- 2012 v Radencih (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2013 v Cerkljah ob Krki (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2014 v Radovljici (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2015 v Novem mestu smo prvič obeleževali državni praznik dan suverenosti (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2016 v Kopru (organizator vladni odbor za državne proslave)
- 2017 v Pivki (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2018 v Celju (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2019 na Vrhniki (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2020 smo zaradi covid-19 namesto proslave v Dravogradu pripravili virtualno obeležitev dneva suverenosti v sodelovanju z TV Dravograd (organizator ZVVS in ZPVDS)
- 2021 v Kopru (organizator vladni odbor za državne proslave)
- 2022 v Gornji Radgoni (organizator ZVVS in ZPVDS).
