Folklorno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici se je predstavilo na Folklorijadi v Münchnu
Po uradnih podatkih, v Nemčiji živi približno 50.000 Slovencev, od česa dobra polovica na jugu države, v zveznih deželah Bavarski in Baden-Würtenbergu. Slovensko kulturno društvo Lipa München tam povezuje slovenske izseljence in skrbi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Med drugim vsako leto organizira tudi folklorjado. In na 34. folklorjado po vrsti, ki se je ravnokar zaključila, so povabili tudi člane Folklornega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. V bavarski prestolnici so se jurjevški plesalci in godci predstavili s spletom plesov, s katerim so ponazorili pristno brotvo – trgatev grozdja. Pester kulturni program so spremljali v Nemčiji živeči Slovenci, člani drugih folklornih skupin, generalna konzulka RS Maša Šiftar in Anja Ahačevčič, zaposlena na uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Obema častnima gostjama so Jurjevčani podarili monografijo Sveti Jurij ob Ščavnici – prleške Atene.
Plesa in glasbe ta večer ni manjkalo. Uradnemu delu je sledila prava slovenska veselica s skupino Zaka pa ne in humoristko mamo Manko. Folklorniki gostovanja v tujini ne bi zmogli brez donatorjev, ki se jim na tem mestu tudi zahvaljujejo: podjetju TBP, Radenski, d. d., Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, Muzeju kmečkega orodja Voršič, ter družinam Ajlec, Šoštarič in Domajnko.
Folklorno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici sicer skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, predvsem običajev, plesov in pesmi, že vse od leta 2005. Vsako leto raziščejo nek običaj in pripravijo splet plesov. Tako so v 17 letih ustvarjanja prikazali kožühanje, vedro – štrjök, brotev, košjo, kak se je k diklinan hodilo in še marsikaj. Tudi „Pustni ples“, kajti v času pusta vlada veselo vzdušje in ne manjka oračev, picekov, vil, korantov in kurentov ter različnih pustnih šem, ki so značilne za ta konec Slovenije… Po starem verovanju naj bi bila letina boljša, če gospodinje zaplešejo s pustnimi šemami. Kostumska podoba predstavlja oblačenje delovnega prebivalstva pri Svetem Juriju ob Ščavnici konec 19. stoletja…
