Klinični pregled čebel v šestih katastrskih občinah potrdil hudo gnilobo čebelje zalege
Mnoge čebelarje, ljubiteljske in tiste malo bolj profesionalne, z Goričkega, je pred dnevi šokirala novica, da so v njihovem okolju odkrili čebeljo bolezen, ki pustoši v čebelnjaki in povzroča pogin čebel. Pri čebelarjih v šestih katastrskih občinah, ki spadajo v tako imenovani kužni krog Serdica v občini Rogašovci, ter pri koncesionarju iz Murske Sobote, so namreč odkrili hudo gnilobo čebelje zalege. Takoj je bil odrejen klinični pregled vseh čebelnjakov in prepoved premikov čebelnjakov, oziroma čebeljih družin v polmeru treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo terena. Čebelarjem v katastrskih občinah Serdica, Kuzma, Rogašovci, Sotina, Sveti Jurij in Gornji Slaveči ter koncesionarju izvajanja storitev zdravstvenega varstva čebel – enota Murska Sobota, se zaradi zatiranja kužne bolezni huda gniloba odredili tudi strokovni nadzor. Pri tistih čebelnjakih, kjer sose čebelje družine izkazale za okužene, so odredili tudi žvapljenje čebel. S tem postopkom naj bi uničili določene družine ter s tem preprečili prenos nevarne bolezni na ostale čebelnjake.
„Problem vsekakor je, a se to pogosto zgodil, le da ne pride v javnost. Stanje se počasi in uspešno sanira, tako da med čebelarji ni panike. Verjamem, da bo stroka kmalu ugotovila, da je vse v najboljšem redu in bo vse skupaj potekalo po ustaljenih pravilih,“ nam je zatrdil župan občine Rogašovci Edvard Mihalič. Tudi na Turistični kmetiji Čebelji gradič v Serdici pri Rogašovcih, niso posebej zaskrbljeni, ker da je skoraj vsem v mejah normale. Imajo namreč več panjev, tako da njihova dejavnost nemoteno deluje. Tudi, če bi bil en čebelnjak okužen in bi odredili odstranitev imajo dovolj rezerve…, poudarjajo na omenjeni turistični kmetiji, kjer je ljubezen do čebelic neomajna.
Odvzem vzorcev v sumljivem čebelnjaku potrdil najslabše napovedi
Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so nam potrdili, da je na podlagi suma hude gnilobe čebelje zalega v Serdici, bil opravljen klinični pregled čebeljih družin in odvzem vzorcev v sumljivem čebelnjaku. Bolezen je bila s strani Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) Enota Maribor potrjena. V skladu z zakonodajo, so bili takoj odrejeni ustrezni ukrepi vključno s prepovedjo premika okuženega čebelnjaka. Poleg odrejenih ukrepov v čebelnjaku s potrjeno boleznijo je uradni veterinar odredil vsem čebelarjem prepoved premika čebelnjakov in čebeljih družin v polmeru 3 km od parcele okuženega čebelnjaka v Serdici ter klinični pregled vseh čebelnjakov, ki se nahajajo v tem 3 km polmeru (KO Serdica, Kuzma, Rogašovci, Sotina, Sveti Jurij in Gornji Slaveči). Klinične preglede je opravil NVI, Enota Murska Sobota.
„Ob kliničnih pregledih je veterinar NVI ugotovil še eno čebelarsko gospodarstvo v Serdici, ki je bilo okuženo z boleznijo hude gnilobe čebelje zalege. Po potrditvi bolezni je uradni veterinar takoj dne 13. 9. 2022 izdal iste ukrepe, kot pri prvem gospodarstvu, z namenom preprečevanja in zatiranja bolezni hude gnilobe čebelje zalege. Odrejeni ukrepi se izvršujejo. V skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium), ki določa ukrepe za ugotavljanje, obveščanje, zatiranje in preprečevanje te bolezni, veterinar NVI ob sumu na bolezen opravi klinični pregled vseh čebeljih družin v sumljivem čebelnjaku, odvzame vzorce za laboratorijsko analizo in izda pisno navodilo čebelarju, ki določa zaporo sumljivega čebelnjaka, apitehnične ukrepe za preprečevanje širjenje ter zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v čebelnjaku,“ so nam zatrdili na UVHVVR.
Po uradni potrditvi bolezni, ker so poleg kliničnih znakov pozitivni tudi rezultati laboratorijskih preiskav, je uradni veterinar izdal odločbo za okuženi čebelnjak in določil okuženo območje. „Ukrepi na okuženem čebelnjaku – obveznosti čebelarja so: neškodljivo uničenje ali pretresanje čebeljih družin; neškodljivo uničenje satja z zalego, iztočenega in ostalega satja; dezinfekcija panjev, pribora, čebelnjaka in okolice ali neškodljivo uničenje vseh dotrajanih panjev in pribora; prepoved vseh posegov v čebeljih družinah brez kliničnih znakov, razen preprečevanja rojenja, ropanja, hranjenja s sladkornimi pripravki, zdravljenje varoze in veterinarskih posegov.“ Ob tem z MKGP sporočajo, da bo NVI opravil kontrolni klinični pregled vseh čebeljih družin v okuženem čebelnjaku najmanj 30 dni po izvedbi predpisanih ukrepov in končni dezinfekciji. „Vsi našteti ukrepi veljajo najmanj do pridobitve negativnih rezultatov vseh kliničnih pregledov,“ so še zapisali v Službi za odnose z javnostmi in promocijo MKGP.
Huda gniloba čebelje zalege (ameriška gniloba)
Huda gniloba čebelje zalege je bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.
Razvoj bolezni: Ličinke se okužijo z zaužitjem spor P. larvae, ki v srednjem črevesu ličinke vzklijejo in se razmnožujejo, dokler ne prebijejo črevesnega epitela, kar povzroči smrt ličinke. Če odmrlih ličink čebele negovalke s svojim čistilnim nagonom ne odstranijo, tkivo ličink v pokritih celicah razpade in se posuši do črnih lusk, ki jih čebele zelo težko očistijo in vsebuje do 2,5 milijona spor, ki so močno kužne za druge ličinke. Če okužbe ne ugotovimo pravočasno, se bolezen hitro razširi po vsej družini, ki zato propade. Spore P. Larvae so zelo odporne in lahko preživijo do 30 let in več…
Ko bodo izumrle čebelice….
Kako pomemben je obstoj čebel za človeštvo, ne slišimo samo med čebelarji in ljubitelji teh pridnih maih živalci, temveč tudi pri svetih mašah posvečenih zavetniku čebel Ambrožu, ob tem je učenjak Albert Einstein, med drugim dejal: „Ko bodo izumrle čebele, bo po štirih letih izumrlo tudi človeštvo“. S tem izrekom je veliki Einstein poudaril pomembnost čebele v naravi, zlasti pri opraševanju rastlin v naravi. Podobno meni tudi duhovni pomočnik iz Prlekije Mirko Rakovnik, ki je ob nedavni Ambroževi sveti maši pri Sv. Jurij ob Ščavnici, v svoji pridigi, z veliko poznavanja sv. Ambroža, kot zaščitnika čebelarjev in čebel, na preprost način, vendar podkrepljen z zgodovinskimi podatki, predstavil zavetnika in zgodovino čebel vse do davnine. Naštel je veliko podatkov, ki na splošno v javnosti niso znani. Posebej je poudaril pomembno vlogo čebele v naravi. Kot je dejal so strokovnjaki v Ameriki, v New Jerseyu odkrili fosil čebele, ki je star 85 milijonov let. Na čebele pa kažejo tudi poslikave v piramidah, ki so bile ustvarjene pred tisočimi leti. Povedal je tudi zanimivost o liku čebelice Maje, ki je preplavil ves svet. Kot je dejal, se je umetnik pri ustvarjanju lika čebele zmotil, saj jo je naslikal v rumenih barvah, ki predstavljajo žuželko oso. Po njegovem, se tudi umetniki lahko zmotijo, ljujdje pa se ne bi smeli zmotiti pri ohranitvi čebele. Po Rakovniku, v sedanjem času, intenzivna kmetijska proizvodnja ogroža obstanek čebel, nezavedajoč se, da je s tem ogrožen tudi obstanek človeštva.
In še ena od številnih legend o sv. Ambrožu, škofu in zaščitniku čebelarje, kateri je živel od leta 340 do 397: Legenda pripoveduje, da se je Ambrožu še kot dojenčku, spečemo v zibelki na domačem dvorišču, na glavo usedel roj čebel. Pestunja, ki ga je varovala je začela klicati na pomoč, Ambrožev oče – izkušen čebelar, pa je ukazal naj pustijo otroka na miru in tako so je roj čebel čez čas dvignil, ne da bi otroka pičila ena sama čebela…
Tako majhne, a tako pametne: Čebele in njihovo delo…
Čebele sicer lahko razdelimo na delo, ki ga opravljajo, in sicer so to: Čistilke, kjer gre za čebele čistijo svojo in ostale celice, v katere matica polaga jajčece (1-3 dni); Krmilke so čebele krmijo ličinke z medom in matice z matičnim mlečkom (3-11 dni); Gradilke, so čebele izdelujejo satje, sprejemajo medičino, prezračujejo panje (12-18 dni) ter Stražarji, kot čebele ščitijo panj pred sovražniki (19-21 dni) in Delavke, to so čebele nabirajo medičino, cvetni prah in vodo.
Zanimivosti o čebelji družini
Čebela kot sama je nesposobna živeti samostojno, zato živi v čebelji družini. Ta je organizirana in deluje kot super organizem. Družbeni način življenja je zahteval specializacijo vlog v družini, kar je pripeljalo do razlik v zunanji in notranji zgradbi in funkciji posameznih organov in organizma čebele. Tako čebeljo družino sestavljajo ena matica , 60.000 čebel (na višku sezone) in nekaj tisoč trotov. Čebele potrebujejo za normalen razvoj med, cvetni prah, vodo, zrak in toploto. Da bi čebele preživele neugodna obdobja v letu si ustvarjajo tudi zalego medu in cvetnega prahu. Zato jih tudi človek vzreja. Čebele potrebujejo za življenje in razvoj veliko medu in cvetnega prahu. Čebelja družina v enem letu porabi cca 70 kg medu in 20 –30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj najmočnejši. Če je leto neugodno, mora čebelar čebelam nujno priskočiti na pomoč s sladkorjem in nadomestki cvetnega prahu. Zaradi manjše porabe hrane se pozimi število čebel zmanjša na cca 10.000. Čebelja družina je pozimi brez trotov, ker jih jeseni čebele vržejo iz panjev.
MATICA
je mati vseh čebel in ima nalogo da zalega jajčeca. Iz oplojenih jajčec se razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti. Matica se razvije iz oplojenega jajčeca, kakor čebele delavke s to razliko, da je ona edina prava samica. Vzrok temu je hranjenje matice z matičnim mlečkom ko je v fazi žerke.
Matica je dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. Največji del predstavlja trebuh, v kateremu sta dva izredno razvita jajčnika. Matica v 24 urah položi tudi do 2.000 jajčec, katere so težja kot pa ona sama. Da bi lahko polagala jajčeca se mora matica oploditi. Matica po 5 –10 dneh od poleganja spolno dozori, nakar se odpravi na svadbeni let na območje kjer se nahajajo troti. Telo matice in feromoni, ki jih oddaja v zraku, vzbujajo pri trotih močno spolno slo. Za matico leti veliko trotov z eno samo željo, da jo oplodijo. Matica leti na svadbeni let večkrat in šele ko dobi potrebno količino sperme se vrača v panj , kjer nadaljuje svoje poslanstvo zaleganje jajčec.
Na začetku čebelarske sezone je število izleženih jajčec majhno, kajti čebele so v zimskem gnezdu, zunanje temperature pa so hladne. Zvišanje temperature , začetek vnosa nektarja in cvetnega prahu v panj sili čebeljo družino da pospeši svojo aktivnost. Čebele začnejo pospešeno hraniti matico, katera zalega vedno več jajčec. V eni aktivni sezoni zaleže matica cca 200.000 jajčec. Število zaleženih jajčec je odvisno od moči čebelje družine, od letnega obdobja, vremenskih pogojev, količine meda in cvetnega prahu, površine satja, kvalitete matice itd. Intenzivnost zaleganja matice regulirajo čebele delavke. Te hranijo matico in pripravljajo celice za polaganje jajčec. Zaleganje enega jajčeca traja 10 sekund. Čebelja družina ima samo eno matico. Čebele vzrejajo matice zaradi treh nagibov: ob rojenju –rojevi matičniki, pri preleganju –prelegalni matičniki in pri izgubi matice –zasilni matičniki. Matica živi celo do pet let, vendar jih je v sodobnem čebelarstvu potrebno menjati vsako drugo leto.
ČEBELE
so delavke v pravem pomenu besede. Izležejo se iz oplojenih jajčec kakor tudi matica. Žerke čebel prve tri dni dobivajo mleček, kateri se kvalitativno in kvantitativno razlikuje od mlečka s katerim se hranijo žerke matice. Po treh dneh žerke čebel dobivajo zmes medu, cvetnega prahu in vode, zaradi česar so organi za razmnoževanje čebel delavk zakrneli.
Teža čebele je okoli 100 mg, dolžina telesa pa je do 14 mm. Življenjska doba čebel je odvisna od intenzivnost dela. V spomladanskem času in v prvi polovici poletja čebele veliko delajo, zato jim je življenjska doba samo 40 dni, medtem ko v drugi polovici leta intenzivnost dela upada, tako da tedaj živijo do 60 dni. Čebele vzgojene konec leta pa žive celo do naslednje spomladi ko vzgajajo prvo zalego. Število čebel v družini je lahko celo do 70.000.
Čebele so se prilagodile tako, da lahko delajo naloge, katerih matica ne more . V panj prinašajo nektar, cvetni prah in vodo, izločajo vosek in gradijo satje, vzdržujejo primerno klimo v panju, negujejo zalego, čistijo panj, predelujejo nektar v med, ščitijo panj pred sovražniki in ko je potrebno staro matico zamenjajo z novo , ter ko je potrebno uničujejo trote. Čebela delavka ima daljši in bolj razvit rilček od matice in trota. Ta jim je nujno potreben za zbiranje nektarja in za hranjenje zalege. Za zbiranje in prenašanje cvetnega prahu in propolisa ima čebela na zadnjem paru nog posebne koške. Pri zaščiti pred sovražniki uporablja želo. Razvite ima žleze za gradnjo satja in čutila vonja, okusa, tipa, sluha itd.Največjo korist čebelarstva predstavlja opraševanje . Večina kmetijsko pomembnih rastlin potrebuje za opraševanje čebele. Te letajo s cveta na cvet in nabirajo nektar –sladkorno raztopno, ki jo potrebujejo za hrano in na dlačicah svojega telesa prenašajo cvetni prah z ene na drugo rastlino. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno odvisen od opraševanja čebel. Rastline oprašene z čebelami dajejo večji donos in boljšo kvaliteto plodov in semena. Čebele s svojim opraševanjem prispevajo k ohranjevanju in izboljšanju lastnosti teh rastlinskih vrst.
TROTI
so samci. Družine prično zrejati trote pozno pomladi. Število trotov v družini je odvisno od moči družine in velikosti trotovskega satja. V običajni družini je na višku razvoja približno 1000 trotov. Troti v panju ne opravljajo posebnih del; grejejo zalego in so pomembni za normalno razpoloženje v družini. Pomembni so za selekcijo, saj prenašajo dedna lastnosti na potomce in sicer v prvi generaciji na matice in čebele, v drugi pa na trote. Po glavni ali jesenski paši čebele izženejo trote iz panjev, tako da družine preko zime nimajo trotov. Trot ima debelo telo, velika krila, okroglo glavo in dobro razvite oči. Dolžina trota znaša 17 mm, teža pa je okoli 200 mg, nima žela, a rilček mu je zelo kratek. Troti živijo 60 dni. Iz panja izletijo po desetih dneh, ko postanejo spolno zreli
