Ekološka hrana ni zgolj še en „trend“ na področju prehranjevanja, temveč je dejansko nujen in nepogrešljiv temelj tako za zdravje sodobnega posameznika kot tudi za okolje in družbo kot celoto. Kadar ekološka hrana izvira iz lokalnega okolja, pa se njene prednosti z vidika hranilnih vrednosti in trajnostnega vpliva še pomnožijo.
Zagotovo ste že kdaj izkusili razliko med zaužitjem domačega sadja s polnim, prvinskim okusom, ali enakega živila, ki je na primer prepotovalo dolgo pot iz tujine. Toda dejanska razlika bistveno presega zgolj vprašanje okusa. Hrana je namreč glede na najsodobnejše raziskave dokazano eden od temeljev, ki so neposredno povezani s človekovim zdravjem oziroma z boleznimi in zdravstvenimi težavami.
V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najpomembnejših vidikov in prednosti ekološke hrane s poudarkom na lokalni pridelavi, ki predstavlja najbolj optimalno, zdravju in okolju prijazno ter trajnostno pot od njive do krožnika.
Ekološka hrana in njen vpliv na zdravje
Hipokrat, začetnik sodobne medicine, je že pred 2.500 leti zapisal: »Naj bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo hrana.« Ravno v primeru ekološke hrane ima ta trditev tudi v sodobnem času izjemno težo in jo potrjujejo številne znanstvene raziskave. Ekološka živila rastlinskega izvora imajo na eni strani kar 4–5x manjše vsebnosti ostankov pesticidov¹ v primerjavi z živili iz konvencionalne pridelave, po drugi strani pa kar za 20–40 % večjo vsebnost sestavin z antioksidativnim delovanjem.¹ Povečane vrednosti so dokazane tudi pri vsebnostih vitaminov, mineralov in drugih hranil. Mleko iz ekološke pridelave denimo vsebuje do 60 % večje vrednosti zdravih maščobnih kislin, meso pa do 47 % večjo vsebnost nenasičenih maščobnih kislin.²
Kadar je ekološka hrana lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika.
Izrazit in pristen okus živil
Ekološka hrana ima zaradi naravnega načina pridelave na voljo dovolj časa, potrebnega za optimalno rast in razvoj. Tako dozori na naraven način ter vsebuje mnogo hranilnih snovi, ki ji dajejo primerno teksturo in poln okus. V Sloveniji je ekološki način pridelave iz leta v leto bolj prisoten in po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2020 v ekološko kontrolo vključenih 5,2 % vseh kmetij. Dostop do lokalnih ekoloških živil je omogočen na vse več lokacijah ter se iz tržnic in prodaje na kmetijah širi tudi v ostale specializirane prodajalne in v večje trgovske centre.
Tudi predelana ekološka živila so zdravju bolj prijazna
Lokalna ekološka živila se vse več uporabljajo tudi za namen predelave, vendar se od konvencionalnih predelanih živil razlikujejo v mnogih točkah. Skladno z zakonodajo ne smejo vsebovati umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, glutaminatov in drugih ojačevalcev okusa, prav tako pa v njih ne smejo biti prisotna umetna barvila, umetne arome, hidrogenirane maščobe ter gensko spremenjene sestavine. Na ta način so živila zdravju prijaznejša in polnovrednejša.
Strog nadzor in popolna sledljivost
Obrati z ekološko pridelavo in predelavo so izpostavljeni strogemu nadzoru in predpisom, ki omejujejo uporabo številnih kemijskih snovi. Prav tako je nadzorovana in z evropskimi predpisi urejena tudi celotna veriga od pridelave in predelave vse do prihoda izdelkov na prodajne police. Zagotovljena je tudi popolna sledljivost od njive oziroma hleva do krožnika.
Ekološko kmetijstvo je najbolj trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni sistem
Ekološka pridelava je že po definiciji Evropske komisije za promocijo ekološkega kmetovanja opredeljena kot oblika in način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle, minimizira človekov vpliv na okolje in obratuje tako naravno, kot je mogoče.
Temelj ekološkega kmetijstva je tako ohranjanje in spoštovanje narave, ekološko pridelano hrano pa lahko umestimo v najvišji kakovostni razred. Celoten proces ekološkega kmetovanja pripomore k varovanju okolja (tal, vode in zraka) ter k ohranitvi biotske raznovrstnosti. Prav tako ekološka pridelava ustvarja zdrava in kakovostna delovna mesta ter vpliva tudi na rodove zanamcev.
