Bliža se 1. november, dan spomina na mrtve
Prav je, da se čim prej pristopi k urejanju grobov, čeprav bi jih pogosteje morali obiskovati in urejati akozi vse leto. Ob tem razmislimo o tem, da na grobove prižigamo le nekaj sveč. Ne smemo pa pozabiti, da je potrebno nato čez čas tudi z grobov odstraniti ostanke sveč in vse drugo, kar smo na grob prinesli.
Tokrat smo se odločili za prispevek s podatki o številu pokopališč po Sloveniji, ki jih je 1.199. Na območju Pomurja, kjer deluje 37 rimskokatoliških župnij, 11 evangeličanskih cerkva in še nekaj drugih cerkva oz. verskih skupnosti, je kar 144 pokopališč. Na levi strani reke Mure, to je v Prekmurju, je pokopališče (po prekmursko cintor) praktično v vsaki vasi. Največ, kar 31 pokopališč je na območju občine Moravske Toplice. Tu živi po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 5.990 ljudi. Na drugem mestu je občina Puconci, kjer živi 5.871 ljudi, je 27 pokopališč. Na desnem bregu Mure, oziroma na desni strani Pomurja so pokopališča v glavnem le v večjih centrih oz. župnijskih središčih. Pokopališča so tako denimo v Apačah, Gornji Radgoni, Radencih, na Kapeli, v Negovi, v Svetem Juriju ob Ščavnici, v Mali Nedelji, Ljutomeru, Križevcih pri Ljutomeru, Cezanjevcih, Veržeju in Razkrižju.
Na območju Slovenije je v lanskem letu po podatkih SURS umrlo 23.261 ljudi, od tega jih je umrlo na območju Pomurja 1.560. V lanskem letu je umrlo bistveno več ljudi, kot se je rodilo otrok in to v vsej Sloveniji, kot tudi v Pomurju. Na območju Slovenije je bilo namreč lani rojeno 18.984 otrok, na območji Pomurja pa 882. Ob tem pa še dodajamo, da na območju mesta Jesenice na Gorenjskem, kjer živi po zadnjih statističnih podatkih 13.611 ljudi, nimajo svojega pokopališča. Pokojne iz Jesenic in sosednjih krajev pokopavajo v kraju Blejska Dobrava. Gre za kraj, kjer živi po statističnih podatkih 947 ljudi.
Še nekaj podatkov o pokopališču v Gornji Radgoni:
Po podatkih kronistov je bilo v Gornji Radgoni prvo pokopališče, ki je bilo namenjeno za pokojne območje sedanje avstrijske Radgone in Gornje Radgone že v 9. stoletju na grajskem hribu ob tamkajšnji cerkvi Svetega Ruperta. To je bilo ukinjeno oz. nanj niso več pokopavali po letu 1545. Od tega časa pa vse do leta 1797 je bilo pokopališče v Gornji Radgoni za pokojne območja obeh Radgon na območju, kje sedaj stoji radgonska cerkev svetega Petra. V letu 1797 pa so pričeli pokopavati ljudi območja obeh Radgon v Gornji Radgoni, na sedanjem tako imenovanem »spodnjem pokopališču«. Tu je ta čas še kar nekaj grobov, kjer so napisi na spomenikih še v nemškem jeziku. V letu 1904 pa bilo v Gornji Radgoni »odprto« še tako imenovano »zgornje« pokopališče in tudi pokopališče na avstrijski strani. Na celotnem sedanjem pokopališču v Gornji Radgoni je okrog dva tisoč vzdrževanih grobov. Na »spodnjem« pokopališču je bila zgrajena v letu 1831 mrliška vežica. Tu pa je tudi lepo vzdrževana kapelica z oltarjem Matere Božje. (F.K.)
