V kraju Grad na Goričkem v Prekmurju, ki je nosil do leta 1952 ime Gornja Lendava, je ob tamkajšnji
Vulkaniji na posebnem panoju razstavljen zapis z naslovom Po poteh Krucov. Iz tega izhaja, da so se Kruci imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so med 16. in 18. stoletjem ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji. Prvi večji vdor Krucev na sedanje slovensko ozemlje je bil pozimi leta 1704. Takrat so ti prebrodili Muro v dveh večjih skupinah: ena v Medžimurju in se je utaborila pri Nedelišču, druga pa pri Veržeju in se je utaborila v Razkrižju. Ob tem so Kruci ropali in požigali od Ormoža do Gornje Radgone. Če česa niso mogli odnesti, so prisilili kmete, da so jim z vozovi odpeljali v njihove tabore. Ivan Drašković, madžarski rojalist in njegova vojska sta premagala Kruce pri Rakičanu, 21.8.1705, torej natanko pred 320 leti. Spomin na boje s Kruci je ohranjen v ljudskem izročilu.
Anton Brumen, ki naj bi bil rojen 1901 v Križevcih pri Ljutomeru, kdaj pa je umrl, ni točno znano, pa je leta 1936 napisal leta ljudsko igro Kruci, ki je bila prvič uprizorjena leta 1938. V pozabo tudi tone, kaj so Prleki še ne tako daleč nazaj radi povedal: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenega strahu nego — »turek«. (F.K.)
