Uničenje lastovičjega gnezda z mladiči (in tudi brez njih) je nehumano in kaznivo dejanje; Če bi ljudje vedeli koliko mrčesa polovijo lastovke, jim nikoli ne bi škodovali
Pomlad se je koledarsko in tudi po temperaturi že začela, prva naznanila pomladi so bili zvončki, trobentice, vijolice in, seveda tudi lastovke, ki se počasi vračajo nazaj domov. Lepe ptice pevke, ki so znane po svojih vitkih telesih z dolgimi repi in ostrih perutih, veliko večino ljudi razveselijo, ki pomladi komaj čakajo vrnitev svojih priljubljenih lepotic. Ptiči, ki jih ne poznamo le po lepem petju, temveč so znane tudi po spretnem letenju, se običajno vrnejo v ista gnezda, ki so jih zapustili, žal pa tudi zaradi ljudi si jim morajo večinoma zgraditi na novo. Tudi to ni nobena težava, saj gre za pridne in delovne živalce, ki jim ni nič težko, žalostne pa so če jim človek uničuje njihov dom, še zlasti ko že imajo v njem jajca ali mladiče. Kdo si pravzaprav želi uničevanje domovanja in še škodovanje potomcem. Mestne in kmečke lastovke si sicer svoja gnezda zgradijo blizu človeka, najbolj so jim všeč vogali pod strehami, balkoni in oporniki.
V Sloveniji je možno opaziti pet vrst lastovk (skalna, mestna, kmečka, rdeča lastovka in breguljka) in vse so zavarovane. Zavarovane živalske vrst pa je po uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati. Prav tako je prepovedano odstranjevanje njihovih gnezd, tudi če so na domači hiši ali kakšnem drugem objektu. Ljudje jih običajno sprejemajo z naklonjenostjo, žal pa prepogosto dobimo tudi informacije o tem, kako so s sten postrgali njihova gnezda z mladički vred. To je skrajno nehumano in nečloveško in tudi kaznivo dejanje. Pri nas sta odstranjevanje gnezd – sprememba, poškodovanje ali uničenje struktur nujno potrebnih za razmnoževanje in vznemirjanje katerekoli vrste prostoživečih ptic prepovedana z zakoni. Če se pri tem poškoduje ali usmrti živali, gre lahko tudi za kaznivo dejanje določeno v 344. členu Kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do treh let.
Gnezda je sicer mogoče odstraniti, a nikoli v času, ko lastovke gnezdijo! Za odstranitev je potrebno pridobi posebno dovoljenje Agencije RS za okolje. Ta izda dovoljenje po predhodnem strokovnem mnenju Zavoda RS za varstvo narave. Gnezda lahko odstranijo tudi investitorji, ki so za obnovo (gradnjo) objektov pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje. Lastovke pa gnezdijo spomladi in poleti in kot tudi ostale ptice, so zelo občutljive na motnje in spremembe v okolici gnezda. Če se jim zazdi, da je gnezdo preveč obiskano, ga lahko celo zapustijo, mladiči pa poginejo, zato jih opazujte od daleč in pri tem uživajte. Lastovke pa nas naj rešujejo pred mušicami, komarji, muhami ipd., saj jih menda samo za en obrok ulovijo in pojedo kar 800.
Po družbenem omrežju je pred časom zaokrožila objava slovenske kmetice o obisku inšpektorice iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) na njeni kmetiji. Ob nenapovedanem obisku kmetije so ji naložili, naj zmanjša število ptic v hlevu, saj naj bi bilo število preveliko glede na površino hleva ter da se pod gnezda oz. pod strop hleva namesti zaščitna mreža. Tukaj ne smemo prezreti, da je tudi kmečka lastovka zaščitena. „Resno se sprašujem, kam gre ta naša ljuba mala država. Nenapovedano sem dobila inšpekcijo za varno hrano. In kaj so mestne gospe ugotovile? Da imam v hlevu preveč ptic in moramo dati pod strop mrežo. A mislijo resno? Kmečka lastovica je zaščitena, gnezd ne smeš uničevati. Smo eko kmetija, zaradi ptic nimamo težav z muhami v hlevu. Vendar sedaj ptice ne smejo biti v hlevu. A bodo res dosegli, da se bo povsem nehalo kmetovati?“ je med drugim zapisala.
Ob tem ni edina, ki so jo obiskali inšpektorji, ki kmete tako opozarjajo, da imajo v hlevu preveč ptic, kot rešitev pa predlagajo namestitev mreže pod stropom. Nad takšnimi zahtevami pa so vsi kmetje ogorčeni, saj so lastovke, zlasti kmečke koristne, ob tem so zaščitene, njihovih gnezd ne smejo uničevati ali z mrežami onemogočati dostopa do njih. Na UVHVVR so sicer zatrdili, da za tovrstne prekrške ni zagroženih denarnih kazni. So pa razložili, zakaj je množično bivanje ptic v prostoru z vzrejnimi živalmi lahko nevarno. „Vsak objekt za rejo živali naj bi imel vzpostavljene preventivne biovarnostne ukrepe za zaščito pred vnosom bolezni v rejo. Ti biovarnostni ukrepi so različni, odvisno od vrste živali, ki se redijo in načina reje“, kot trdijo in dodajajo, da se bojijo razvoja patogenih mikroorganizmov. „Ptiči v objektih, kjer se intenzivno redijo piščanci za rejo, kokoši nesnice ali vzrejajo matične jate, predstavljajo nevarnost za vnos različnih virusnih bolezni in patogenih mikroorganizmov, zato mora imetnik absolutno preprečiti stik perutnine s pticami vseh vrst. Podobna pravila veljajo za intenzivno vzrejo prašičev, zlasti reje plemenskih svinj.“ V veljavni zakonodaji ni predpisano, da se ptice, vključno z lastovkami, ne smejo zadrževati v hlevu. Predpisano pa je, da mora imetnik živali izvesti vse ukrepe, da prepreči vnos bolezni v čredo. Inšpekcija lastniku objekta, ki krši to pravilo, izreče zgolj opozorilo, saj torej sankcij za neizvajanje biovarnostnih ukrepov ni.
V tej zvezi je zanimivo dogajanje v Srbiji, kjer vsako leto objavijo zanimiv razpis, ki se je odlično prijel. Iščejo namreč kmetijsko gospodarstvo z največ lastovičjih gnezd na kmetiji, nagrada pa je tona koruze…
