V Krajinskem parku Goričko zasajeno dodatnih 1.400 jablan
Tudi v teh turobnih jesenskih dnevih, v Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko ne sedijo prekrižanih rok. V okviru projekta „Gorička krajina“ so namreč v KP Goričko zasadili kar 1.400 jablan stare sorte, cepljenih na visoko podlago, vzgojena v drevesnici Malus v Vučji vasi. Ta drevesa bodo zagotovo čez 20, 30 let razširila svojo krošnjo visoko nad cvetočim travnikom, pod katerim bodo ljudje v dišeči travi leže počivali ali se gostili z družino in prijatelji v poletni senci in se bodo otroci pomerjali v plezanju po drevesu. Projekt je namenjen izboljšanju življenjskih pogojev za 10 živalskih vrst in izboljšanju stanja treh tipov travnikov z izvajanjem ukrepov varstva na izbranih delih narave v kulturni krajini. Travniški sadovnjaki, tako značilna prvina v kulturni krajini, ki jo je najbolj podpirala Marija Terezija v Avstro-ogrski monarhiji zato, da so tudi kajžarji in mali kmetje imeli suho sadje za sladilo in jabolčnik za pijačo, morda doživljajo svojo renesanso. Njihov obstoj je začasno zavrlo intenzivno plantažno sadjarstvo v sedemdesetih letih, katerega temelji so v visoki donosnosti, obdelavi s stroji in prodaji v trgovinah.
Stara drevesa, ki so na Goričkem varovala pred vetrom tudi slamnate strehe in senčila poletno vročino v “ogradih”, so se na srečo še ponekod obdržala, so zgledno vzdrževana in na srečo vse bolj cenjena v vseh pogledih. Posebej dragoceni so sadovnjaki, kjer v duplih starih dreves gnezdijo njihovi varuhi – ptice, ki pobirajo gosenice, pojejo ljubezenske pesmi in pomirjajo človeško dušo tistih, ki jih opazujejo. „Hvaležna sem vsem sodelavcem, ki so naš zavod te dni zapustili šele po tem ko so izvedli številne ukrepe v dobro narave in ljudi in samo želim si lahko, da so jim hvaležni tudi ljudje, ki so drevesa dobili v dar in jih bodo skrbno vzdrževali. Navsezadnje gre za skupno dobro, za naravo in kulturno krajino in skupna sredstva, saj so ukrepi bili investirani iz kohezijskih sredstev EU in sredstev Republike Slovenije, kamor prispevamo vsi davkoplačevalci,” je ob tem dejala Stanislava Dešnik, direktorica JZ KP Goričko, čigav sodelavec Jani je skrbel za potek sajenja, za namestitev mreže, ki varuje mlada drevesa pred objedanjem srn in jelenov ter napadom voluharjev v tleh.
„Lastniki sadovnjaka so mi povedali, da stara tepka (stara sorta jabolka, op.p.) daje čudovito žganje, vendar sadja zaradi pozebe letos ni bilo. So pa bile ptice, saj so v drevesih številna dupla.
Tehnika sajenja je bila razvita v projekti in je prilagojena terenu, razpršenim lokacijam, velikemu številu dreves in smotrni porabi sredstev in časa. Namesto izkopavanja na roke je sadilno jamo izkopal Roman z majhnim bagerjem, v zadostnem obsegu zrahljal prst v katero je Kuzma drevo posadil ročno. Za konec je žlica bagerja zarila v tla še dva kola ob drevesu, ki služita pričvrstitvi sadike za lepšo rast in za zaščitno mrežo, ki varuje drevo pred objedanjem prostoživečih kopitarjev, srn in jelenov,“ je dodala Dešnikova, ki je še posebej vesela, da zasajene mlade jablane marsikje dopolnjujeta stare sadovnjake…
Omeniti sicer kaže, da začetki vzpostavljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov v KP Goričko sežejo v leto 2010, ko so na dveh zemljiščih v upravljanju zasadili sadovnjaka s ciljem zagotoviti življenjski prostor živalskim vrstam, ki živijo v sadovnjakih. V projektu Gorička krajina je že v letu 2020, v 54 goričkih krajih bilo zasajenih 1.200 visokodebelnih jablan.
