Pri stiku z gosenico lahko pride do otekline jezika in celo do zadušitve, zato lastniki štirinožnih kosmatincev morajo, med sprehodom, biti zelo previdni!
V zadnjih letih tudi v Sloveniji beležimo porast števila gosenic sprevodnega prelca, ki so najštevilčnejše v aprilu in maju, živijo pa vse do avgusta, ko se iz njih izležejo metulji. Nevarnost predstavljajo tako za žival kot za človeka, saj v stiku s kožo ali sluznico povzročijo srbečico, pekoč občutek in vnetje, v hujših primerih pa tudi oteklino in težave z dihanjem. Gosenic se zato ne smemo dotikati, saj njihove dlačice delujejo kot nekakšne ožigalke (ob stiku s kožo je občutek pekoč in boleč, podobno kot pri opeklini), dlačice gosenic pa se lahko prenašajo tudi po zraku. Med sprehodom po parku ali gozdu boste spomladi gotovo naleteli na kolono oziroma sprevod kosmatih gosenic. Prizor je zanimiv, a občudovati ga je treba previdno. Omenjene živali so, čeprav majhne, izjemno nevarne. Gre za vrsto metulja, katerega dlakave gosenice ob stiku močno vplivajo na zdravje ljudi in živali. Povečano prisotnost zapredkov pinijevega sprevodnega prelca na boru običajno v spomladanskem času opazijo po vsej državi, najbolj pa v Slovenskem Primorju.
Bistveno
bolj nevarne kot za človeka, pa so gosenice za psa. V kolikor se
kužek gosenice dotakne z jezikom, je to lahko zanj celo smrtno
nevarno. Stik z ustno sluznico namreč povzroči resne poškodbe in
odmiranje tkiva – pri psu najprej opazimo obilno slinjenje,
zatekanje v ustih in rdeče-vijolično obarvanost jezika. Pogosto je,
tudi ob pravočasnem obisku veterinarja, potrebno odstraniti odmrli
del jezika, v kolikor pa pomoči ne poiščemo pravočasno, pa se
lahko, poleg bruhanja in driske, ki sta znak zastrupitve, pes zaradi
zatekanja ustne votline in jezika celo zaduši. Ker se gosenice
selijo po tleh gozdov in travnatih površinah (v nekakšnih značilnih
‘sprevodih’, kot nakazuje že samo ime, in ki so včasih dolgi
tudi po več metrov), moramo biti pri hoji po teh območjih še
posebej previdni. Če opazimo takšen ‘sprevod’ gosenic, psa
nemudoma odpeljemo proč, čim dlje od nevarnosti. Priporočljivo je,
da imamo psa na vrvici ali vsaj pod budno kontrolo v kolikor je pes
dovolj poslušen, da se upre radovednosti ob srečanju s temi
nenavadnimi bitji, saj je za preventivo ključno, da stik v celoti
preprečimo. V kolikor je do stika že prišlo, je potrebno psu takoj
oziroma v najkrajšem možnem času temeljito sprati gobček in jezik
z obilno količino navadne vode. Naloga sicer ne bo enostavna, saj bo
pes doživljal hude bolečine, vendar pa je lahko prav takšna prva
pomoč tista, ki psu reši življenje. Nato pa je potrebno psa čim
prej odpeljati k najbližjemu veterinarju, ki mu bo lahko nudil
strokovno oskrbo.
Hrastov ali pinijev sprevodni prelec sicer
najraje napada starejše hraste, predvsem v borovih gozdovih je
mogoče naleteti tudi na pinijev sprevodni prelec. Dlačice teh
gosenic so zelo strupene. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na
deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Gosenice se v
sprevodih (dolgi so lahko do 4 metre), po tleh selijo iz drevesa na
drevo ali do listja, s katerim se hranijo, nemalokrat pa vzbudijo
radovednost naših psov. Kateri so simptomi, po katerih lahko
posumimo, da je kuža prišel v stik s strupeno gosenico? Stik s
strupeno gosenico je v veliko primerih za psa zelo nevaren. Pes se bo
kmalu po stiku z gosenico pričel nenadno in intenzivno sliniti,
odklanjal bo hrano, imel bo povišano telesno temperaturo. Tudi
bruhanje in (krvava) driska sta značilna simptoma, že v nekaj
minutah po stiku z gosenico pa lahko pride do otekline jezika, v
najhujšem in skrajnem primeru tudi do zadušitve. Skrbniki psov, ki
se s svojimi ljubljenci v pomladnih mesecih sprehajajo po gozdnih in
travnatih površinah, morajo torej biti pozorni na številne
nevšečnosti in nevarnosti, ki prežijo na pse – od strupenih vab,
nevarnih travnatih bilk in strupenih močeradov, do bolh, klopov in
drugih žuželk, ki ogrožajo zdravje psov. Potencialno najnevarnejša
izmed teh pa je zagotovo majcena gosenica sprevodnega prelca.
Kakorkoli že, če vaš pes „poliže“ omenjeno gosenico, kot pravi veterinarka Smiljana Nabergoj, mu je potrebno čim prej z vodo temeljito izprati ustno votlino in gobček. Mnogi psi tega ne bodo dopustili, bodisi zaradi bolečin in pekočega občutka, ki jim ga bo stik s strupeno gosenico povzročil, ali zaradi svoje siceršnje nemirne narave. V tem primeru nam bo v pomoč brizgalka (brez igle), s pomočjo katere skušamo kar se da najbolje izprati strupeno snov v pasjem gobčku.
Po tem nemudoma odhitimo k veterinarju, ki se bo (glede na resnost poškodbe) odločil za nadaljnje ukrepanje…
