Mednarodni dan učiteljev obeležujemo vsako leto 5. oktobra. Razglasil ga je UNESCO leta 1994 v spomin na podpis Priporočila o položaju učiteljev leta 1966. Ta dokument je prvič na svetovni ravni določil standarde glede pravic in odgovornosti učiteljev, pogojev za njihovo delo, izobraževanja in strokovnega razvoja.
Zakaj obeležujemo ta dan?
Glavni namen tega dne v letu je, da se počasti delo učiteljev, opozori na njihov pomen za razvoj posameznika in družbe, spodbudi k še boljšim pogojem dela in seveda dvigne ugled učiteljskega poklica v javnosti.
Če so bili v polpretekli zgodovini v okolju, kjer se nahaja šola, najpomembnejši župan, župnik in učitelj, vsi trije počasi izgubljajo to vlogo. Župan je politično nastavljeni predstavnik ljudstva, župnikov (in posledično vernikov) je vedno manj, učitelji pa nekako »životarijo« povprečju med pomembnostjo, nujnostjo in … še kaj bi našli tudi starši, ki se zadnja leta vse bolj vmešavajo v delo učiteljev in večkrat vedo več kot oni, ki so edini kompetentni za svoje predmetno področje oz. delo.
Pomen učiteljev v družbi
Učitelji so temeljni steber vsake družbe. Oni so namreč tisti, posredujejo znanje, vrednote in veščine. Najpogosteje oblikujejo kritično mišljenje in ustvarjalnost pri učencih. Vsekakor pomagajo otrokom graditi samopodobo in samozavest. Veliko pa prispevajo k oblikovanju odgovornih in aktivnih bodočih državljanov. Učitelj je torej veliko več kot le posredovalec znanja – je mentor, svetovalec, zgled in vodnik. Marsikdo bo rekel, da ne vsi. Imajo prav, saj to drži tudi za vsa poklicna področja.
Vloga in naloge učiteljev
Učiteljeva vloga ni samo in zgolj poučevanje, je vsestranska večplastna. Najprej je tukaj seveda njihova izobraževalna naloga, tj. posredovanje znanje, razvijanje kompetence, spodbujanje vedoželjnosti. Temu sledi vzgojna naloga, kamor sodi učenje vrednot, sodelovanja, spoštovanja in odgovornosti. Nič manj ni pomembna motivacijska naloga, ki zajema spodbujanje otrok k učenju, razvijanje notranje motivacije in radovednosti. Prav slednje je pri novih generacijah vedno bolj prisotno. O svetovalni vlogi bi lahko govorili kot eni pomembnejših, saj pomaga učencem premagovati učne in osebne težave. Na koncu kot vedno govorimo o družbeni vlogi. Ta pa povezuje šolo, družino in širšo skupnost. Kjer je tako, je šola središče okolja, kjer se nahaja, je pomembna in temelj vsega.
Odnos učiteljev do otrok in staršev
Dober učitelj gradi odnos na spoštovanju in razumevanju, potrpežljivosti in empatiji, spodbujanju individualnega razvoja vsakega učenca ter ustvarjanju varnega okolja, kjer se učenec ne boji napak. Učitelji pogosto zaznajo otrokov potencial, še preden ga prepoznajo starši ali sam otrok.
Sodelovanje s starši je ključnega pomena. Učitelj namreč z njimi deli informacije o napredku otroka, posluša njihove poglede, gradi most med šolo in družino. Skupaj s njimi soustvarja podporno okolje za otrokov razvoj. Kadar je odnos med učiteljem in starši spoštljiv in sodelovalen, otrok čuti večjo varnost in stabilnost. V nasprotnem primeru prihaja do stresnih situacij, ki se čutijo posledično najbolj na otrocih, okrnjeno pa je tudi delo učiteljev.
Kakšno je trenutno stanje po slovenskih šolah?
Po podatkih SURS in drugih virov so bili na voljo tik pred šolskim letom 2025/2026 podatki, ki jih predstavljam v nadaljevanju.
V vrtcih je zaposlenih 13.428 strokovnih delavk in delavcev, v osnovnih šolah 21.811 učiteljev, v srednjih šolah 7.808 učiteljev/delavcev. Na višješolski in visokošolski ravni pa je bilo 6.213 strokovnih delavcev. Seveda se ti podatki bolj ali manj spreminjajo iz meseca v mesec (upokojitve, nove zaposlitve, odpovedi ipd.).
Primanjkljaj učiteljev in nezasedena delovna mesta
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sporoča, da v osnovnih šolah primanjkuje več kot 1.800 učiteljev. V raziskavi Združenja ravnateljev je ocenjen primanjkljaj strokovnega kadra (vzgojitelji, učitelji) v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na približno 5.000 oseb.
Kar se tiče prostih in nezasedenih polnih delovnih mest nekateri viri navajajo, da je v osnovnih šolah tistih delovnih mest, ki so popolnoma prosti (tj. ni osebe, ki bi bila zaposlena), nekaj sto (npr. 305 nezasedenih v anketi na 360 osnovnih šolah). Zatorej so številke pogosto pretirane in vzbujajo občutek nelagodja v družbi glede na potreb, ki jih imajo šole-
Predmetna področja, kjer je primanjkljaj najbolj očiten
Iz razpoložljivih podatkov iz let 2024/2025 in ocen za 2025 so to področja matematike, angleščine, slovenščine. Poleg teh splošnih predmetov je težava tudi pri poklicnih in tehničnih smernicah (strokovnih predmetih), kjer je manj ustrezno izobraženega kadra. Podatki za šolsko leto 2025/2026 konkretno še niso popolnoma objavljeni oziroma niso bili doslej jasno razdeljeni. Dejansko pa se niso kaj dosti spremenili.
Sklepna misel
Mednarodni dan učiteljev nas še vedno opominja, da je poklic učitelja eden najodgovornejših in najplemenitejših. Dober učitelj lahko spremeni otrokovo življenje, mu odpre vrata do znanja in ga opremi za prihodnost. Zato si zaslužijo spoštovanje, podporo in hvaležnost – ne le na ta dan, ampak skozi vse leto. Učitelji so v sodobnem času svetilniki znanja, razuma in človečnosti. V svetu hitrih sprememb, tehnologije in negotovosti so prav oni tisti, ki otroke učijo kritičnega mišljenja, sočutja in odgovornosti. Njihovo delo presega učilnico – oblikujejo družbo prihodnosti, zato je spoštovanje do učiteljev spoštovanje do naše skupne prihodnosti.
Biti učitelje je torej neke vrste poslanstvo. Zanj naj bi se odločali predvsem tisti, ki se čutijo dovolj odgovorne, sposobne in primerne za ta poklic. Ne, ne more (in ne sme) biti vsakdo učitelj. To so namreč posamezniki, katerim zaupamo lastne otroke, da jih bodo pripravili in peljali po zahtevnih poteh življenja do osamosvojitve. Drži, z roko v roki s starši, ki so otrokovo prvo zavetišče, upanje, zgled in spodbuda.
Doc. dr. mag. Bojan Macuh, prof. soc. in slov.
