Skip to content

Doc. dr. Bojan Macuh: Učitelji imamo pomembno družbeno odgovorno nalogo!

Kakovost dela vedno odraža stopnjo izpolnjevanja pričakovanj in standardov, ki se nanašajo na delovne naloge ali zastavljene oz. izvedene projekte. Vključujejo lahko različne dejavnike, kot so natančnost, doslednost, inovativnost, učinkovitost in kreativnost, kar naj bi bilo usklajeno z zakonodajo, seveda pa tudi z etičnimi standardi.

Zagotavljanje kakovost običajno merimo z merjenjem in ocenjevanjem uspešnosti, s tem posledično nagrajevanjem zaposlenih in hkrati zagotavljanjem primernega usposabljanja za delo, pogojev za delo (pripomočki, oprema), kakor tudi iskanjem za izboljšave neposrednega dela.

Kakovost dela dejansko lahko ugotavljamo na vseh delovnih mestih, a tokrat sem izbral za vzorec učiteljice in učitelje. V zadnjem obdobju prihaja do korenitih posegov v plačne sisteme (nagrajevanje za neposredno in posredno delo), posledično pa tudi dolgo pričakovani slovenski šolski sistem. Le vprašamo se lahko, zakaj se je s tem tako dolgo čakalo, a nejeverneži bi dejali, da je bolje pozno (zelo pozno), kakor nikoli.

V projekt sprememb šolskega sistema bi morali vključiti različne strokovnjake: ravnatelje, učitelje, psihologe, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo, ekonomiste, pravnike in še koga bi se našlo.

Na spletni strani https://www.seja.si je mogoče preveriti višine neto osebnega dohodka glede na plačne razrede od 1. aprila 2023 naprej. Sami lahko presodite, ali so primerne, visoke ali previsoke glede na delo, ki ga opravlja slovenski učitelj/-ica.

O zaposlenih pedagoških delavcev v šoli se torej pričakuje natančnost, doslednost, inovativnost, učinkovitost in kreativnost, kar naj bi bilo usklajeno z zakonodajo in z etičnimi standardi.

Učitelj/-ica je vsekakor oseba, ki ima ključno vlogo pri izobraževanju, poučevanju in seveda vzgoji. Dober učitelj naj bi imel strast do poučevanja, sposobnost prilagajanja, dobre komunikacijske sposobnosti, sposobnost vzpostavljanja pozitivnih odnosov, sposobnost motiviranja, zelo dobro poznavanje predmeta, ki ga poučuje, bil naj bi inovativen, potrpežljivt in samorefleksiven oziroma se sposoben ves čas samoevalvirati. Se kot učitelji najdemo v tem okviru navedenih zahtevanih sposobnosti? Vsakdo naj presodi pri sebi.

Kot dolgoletni učitelj sem se trudil izpolnjevati navedene kriterije, a pred mnogimi leti je to bilo gotovo mnogo lažje. Takrat smo bili učitelji v okolju, kjer smo delali, cenjeni in spoštovani. Zelo dobro smo sodelovali znotraj kolektiva, s strani staršev pa smo imeli podporo. Skupaj s starši smo se zavedali, katere so naše naloge, slednji pa so v nas videli oporo, pomoč in suport pri izobraževanju in seveda tudi vzgoji njihovih otrok. Marsikateri so se zavedali sposobnosti le-teh in pričakovanja so bila temu primerna. Želeli so, da se njihovi otroci osnovno izobrazijo, hkrati pa so se, vsaj nekateri od njih, sprijaznili tudi z dejstvom, da družba v prihodnje pričakuje različno usposobljene ljudi za različna opravljanja del in nalog. To je narekovalo k temu, da vsak otrok nima enakih sposobnosti, kar posledično pomeni, da tudi ne more enako uspešno dosegati učnih rezultatov, četudi so ali bi starši to pričakovali. Tako smo se iz leta v leto s skupnimi močmi učiteljice in učitelji, strokovne delavke in delavci, svetovalci Zavoda RS za šolstvo in tudi pristojnim Ministrstvom trudili učiti in vzgajati otroke po najboljših močeh, z veliko želje in voljo po uspehu. Veliko krat smo bili uspešni, marsikdaj pa smo si morali tudi priznati, da kljub vloženemu naporu ni mogoče vedno doseči odličnih rezultatov. So pa iz učilnic iz enega šolskega leta v drugo prihajali bodoči dobro usposobljeni strokovnjaki za različna področja (končane poklicne, višje, visoke šole, magistranti in doktoranti). Sam sem danes ponosen na mnoge izmed njih, ne glede na to, kaj so postali. Bolj me navdušuje dejstvo, da so ostali dobri, pošteni, marljivi, spoštljivi, kulturni in delovni ljudje ter so v veliko korist družbe kot celote. In kaj si lahko učiteljica ali učitelj od različnih generacij, ki jih poučuje, vzgaja in kreira njihovo osebnost, še želi in pričakuje? To je potrditev njihovega dela in hkrati poslanstva, da je biti učitelj nekaj, kar enostavno ne more biti vsakdo. Je pa lahko vsakdo glede na svoje sposobnosti, znanje in izkušnje kar koli, kar si postavi kot cilj in nato to tudi doseže.

Sodobni čas, visokotehnološka družba, internet, družabna omrežja, Chat GPT in drugi vplivi so seveda močno posegli tudi v šolske prostore (kdaj že tudi v vrtce) osnovnih, srednjih šol in univerz. Pri mnogih učiteljih se pojavljajo težave, saj je razgledanost otrok na zelo visokem nivoju. V zadnji triadi osnovne šole marsikateri otroci tako že presegajo znanja in sposobnosti lastnih staršev, s tem pa se posledično nehote krepi tudi želja staršev po čim boljših učnih uspehih (ni nujno rezultatih) lastnih otrok. Za ceno doseganja boljših izidov za nadaljnje šolanje se poslužujejo vseh mogočih pomoči otrokom (inštrukcije), da bi dosegli čim več. V kolikor na tem področju ne uspevajo, se poslužujejo prijemov, ki včasih mejijo na skreganost z logičnim razmišljanjem. Ne upoštevajo učiteljic in učiteljev ter vodstev šol. »Pomoč« iščejo na Inšpektoratih pristojnega Ministrstva in v obupu se opirajo celo na odvetnike, ki naj bi jim pomagali razreševati težave, ki jih imamo oni (ne njihovi otroci) v šolah. Opirajo se na vse mogoče, da bi njihovi otroci le »spravili skupaj« tisto potrebno število točk za vpis na to ali ono šolo. Kar naenkrat se zgodi, da kdo izmed otrok po devetih letih šolanja potrebuje odločbo otroka s posebnimi potrebami (te namreč prinašajo olajšave glede točk). Na vse kriplje se trudijo preko različnih institucij dokazovati, da je to nujno potrebno.

Kot pojasnilo, kdo so otroci s posebnimi potrebami. Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so to osebe, ki se soočajo z enim ali več primanjkljajev. Gre za otroke, ki imajo motnje v duševnem razvoju, so gluhi ali naglušni, slepi in slabovidni oziroma imajo okvaro vidne funkcije, to so otroci, ki se soočajo z govorno-jezikovnimi motnjami, so gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, imajo čustvene in vedenjske motnje, se soočajo s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ali so otroci z avtističnimi motnjami. Novejših podatkov nimam, a si jih zagotovo lahko pridobite na spletu. V šolskem letu 2022/2023 so po podatkih, ki jih je ministrstvo pridobilo od šol na dan 30. september 2022, do dodatne strokovne pomoči bili upravičeni 15.303 učenci. To je pomenilo 8 % vseh učencev. K temu je treba dodati tudi določen odstotek učencev s statusom. Vem, da boste dejali, da ur pomoči in posledično denarja, ki ga za to namenjamo ni in ne sme biti nikoli premalo, a hkrati se postavlja vprašanje, ali so vsi uporabniki te pomoči res bili upravičeni do le-te.

Poučevanje, vzgoja in izobraževanje so torej tesno povezani koncepti, ki se nanašajo na proces prenosa znanja, razvoja veščin in oblikovanja vrednot pri otrocih, dijakih in študentih. Učitelji imamo torej pri tem pomembno družbeno, odgovorno nalogo. Potrudimo se, da bomo delali skladno s pričakovanji vseh akterjev, predvsem otrok, staršev in institucij, ki nam to poslanstvo omogočajo.

Simbolična fotografija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja