Pogovarjali smo se z radgonsko županjo: Minilo je eno najtežjih, a tudi eno slajših let Urške Mauko Tuš, ki jo „pogosto boli srce“
Ker se je izteklo leto dni od lanskih lokalnih volitev, pozneje pa tudi od prevzema županske funkcije, smo se ekskluzivno za spletni portal Bakos.si, pogovarjali s prvo damo občine Gornja Radgona in prvo županjo v naši občini, po osamosvojitvi sploh. Brez dlake na jeziku nam je odgovorila na vsa vprašanja iz odgovorov pa se lahko razbere, da je za njo eno najtežjih let v življenju, saj je prevzela „prazno“ občinsko blagajno in marsikaj izmed svojih načrtovanih projektov ni mogla realizirati, najbrž tako pa bo tudi v naslednjih letih. Po drugi strani pa je za radgonsko županjo tudi eno najslajših let v življenju, saj se ne postane vsak dan prva dama občine z več kot 8.000 prebivalcev, kateri te večinoma lepo sprejmejo…
Županja Urška Mauko Tuš, kako ste sprejeli svojo lanskoletno zmago na županski volitvah?
Odločitev, da nastopim na županskih volitvah ni bila hipna, odločitve nisem sprejele čez noč. Ob koncu prvega mandata kot članica občinskega sveta, sem se odločila, da želim aktivno delovati v lokalni politiki. Najprej pridobiti čim več znanja s področja lokalne samouprave, torej se učiti kako občina deluje, kako zagotavljati ustrezne standarde bivanja občanom… Organizirano sem se lotila poti, cilj je bil, da kandidiram za županjo. Cilj sem dosegla skupaj s podporniki, bilo je vloženega veliko truda in dela. Ob zmagi sem čutila neizmerno veselje in hkrati pomirjenost, da smo skupaj prišli na začetek zadane poti.
Ob nastopu mandata novega župana oz. županje, se opravi strokovna primopredaja in sestavi primopredajni zapisnik. Kako je to potekalo v vašem primeru? Po pričakovanjih in brez zapletov?
Uradni začetek nastopa funkcije županje je bil 16. 12. 2022 in takrat je bila opravljena primopredaja. Že nekaj dni pred tem sem na občino naslovila dopis, v katerem sem takratnega župana obvestila, da se želim seznaniti z dejanskim stanjem v občini, vse z namenom, da nato skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom začnem čim bolj racionalno, hitro in kvalitetno sprejemati odločitve. Ob primopredaji sem bila seznanjena z želenimi informacijami, ob tem ni bilo zapletov. In te prve informacije, ki sem jih dobila, sem tudi delila z javnostjo.
Kakšen je bil vaš prvi delovni dan, kaj ste storili najprej?
Po primopredaji sem si vzela nekaj trenutkov za razmislek. V županjini pisarni sem sedela dobre pol ure popolnoma sama, osredotočena na delo, ki me čaka. Zadala sem si nekaj pravil. Zaenkrat vam bom zaupala samo mojo prvo zaobljubo: »Vedno ostani na realnih tleh!«
So se uresničila vaša pričakovanja, ko ste videli vso »zapuščino« svojega predhodnika?
Bila sem članica občinskega sveta in zato sem imela informacije o stanju občine kot vsi ostali člani občinskega sveta. Z začetkom mojega županovanja, pa stanja v naši občini, nikakor ne dojemam kot izključno »zapuščino« mojega predhodnika. Tudi on je imel predhodnika, ki je nadaljeval delo nekoga pred njim itd. Razvoj ali stagniranje nekega okolja nikoli ni rezultat dela enega posameznika. Pred nastopom županske funkcije sem bila osem let članica občinskega sveta. Še posebej v zadnjem mandatu sem na sejah občinskega sveta večkrat opozarjala na nujnost načrtovanja realnih proračunov, na nujnost pravočasnega sprejemanja le teh (v osmih letih smo bili šest krat v začasnem financiranju), na to, da načrtujemo večje investicije v skladu s finančnimi zmožnostmi… Pristojnost župana je, da predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine.
Proračuni preteklih let odsevajo dogajanje in aktivnosti v vsaki lokalni skupnosti, tudi v naši. A izjemno pomembno je tudi, da župan ob pripravi gradiva upošteva trend zadolževanja na račun prihodnjih let oz. mandatov. Jaz manevrskega prostora za zadolževanje za potrebe večjih investicij preprosto nimam. Če je to komu všeč ali ne. Stanje, kar se financ tiče v naši občini, je skrajno resno. In takšno je bilo tudi ko sem prevzela funkcijo županje. Letošnje leto smo začeli v začasnem financiranju, saj ob prevzemu funkcije 16.12.2022 na občini ni bilo pripravljenega gradiva za prvo branje proračuna. Preprosto ne zmoremo plačevati na valuto, na kar je opozarjal že nadzorni odbor v preteklosti. Ne morem reči, da so se mi uresničila pričakovanja, ko me sprašujete o »zapuščini«. Trdim pa, da sem skupaj z občinsko upravo dolžna pripraviti realen in finančno vzdržen proračun.
Eno leto županovanja je za vami. Kaj lahko poveste, da ste storili za občane?
Letošnje leto smo v občini izvajali zakonsko določene naloge, izvedli razpise na področju športa, kulture, posebnih skupin, sofinancirali smo socialno varstvene programe, programe v turizmu, razvoj malega gospodarstva… Izvajala so se gradbena dela na vodovodu (sistem C druga faza), nadaljevala se je gradnja cest, v industrijski coni so dela tik pred zaključkom, pa vendar bo še nekaj časa trajalo, da preselimo industrijske obrate iz mesta in iz spalnega naselja, v zaključni fazi je tudi gradnja mrliške vežice Negova, gradi se širokopasovno optično omrežje na podeželskih območjih (Projekt RUNE), občina je nadaljevala s sofinanciranjem izvedbe hišnih priključkov na odprto širokopasovno omrežje, zaključuje se projekt kolesarke poti (pri mostu čez Muro in pod gradom), sprejete so bile prve spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, s katerim smo pridobili dodatna stavbna zemljišča v naselju Negova, nadaljujemo z aktivnostmi za realizacijo OPPN GR 27, kjer prav tako tečejo postopki v smeri ureditve ustreznih podlag, uspeli smo s prodajo občinskih zemljišč, kjer bo v naslednjih letih omogočena gradnja stanovanjskega bloka… Predvsem se zavedam, da moramo biti dober servis našim občanom.
Kaj so največje težave, luknja v občinski blagajni, pomanjkanje projektov ali kaj tretjega?
V stiku z občani sem zaznala največ njihovih stisk, saj so mi predočili njihove težave. Najbolj narobe in res je neodgovorno občanom obljubljati posodobitev ceste, ali kake druge pridobitve, pa se to ne zgodi v načrtovanem obdobju. In ko do realizacije ne pride niti v tistem volilnem mandatu in potem pridemo do situacije, da ljudje tudi 20 let čakajo na realizacijo. In potem razočarani občani popolnoma upravičeno dobijo negativno mnenje o lokalni politiki in ne verjamejo več nikomur. Srce me boli, ko sem priča tudi takim anomalijam, pa ne morem storiti nič. Neodgovorno je občanom obljubljati realizacijo projektov samo zaradi dobrega vtisa ali celo uspeha na volitvah. Enkrat si je potrebno naliti čistega vina in ljudem povedati. Ljudje razumejo in vedo kaj so projekti, ki časovno trajajo več let, ne glede na vodstvo občine, ljudje razumejo težave, ne razumejo pa nespoštovanja dogovorjenih planov v okviru proračunov. V večini slovenskih občin so eni bolj, drugi manj zadolženi. Naša občina ima na finančnem področju velike težave. Z doslednim spoštovanjem in pravočasno zastavljenimi proračunskimi načrti bomo te težave reševali. Po mojem mnenju je najbolj zlorabljen pojem, tako na državnem kot na občinskem nivoju, vsekakor beseda projekt. Kaj pomaga kup projektov, če so velikokrat samo sredstvo za kupovanje političnega miru.
Kako ocenjujete delo občinskega sveta, občinske uprave, odborov, komisij ipd.?
Odgovorno ocenjujem, da je delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter občinske uprave dobro. K temu prav gotovo pripomorejo županjini redni mesečni sestanki predstavnikov vseh svetniških skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. S tem sem izpolnila svojo zavezo, da bomo načrtovali, odločali in ustvarjali skupaj.
Kakšno je sodelovanje z ministrstvi, ali obstaja pripravljenost za pomoč lokalnim skupnostim?
Že spomladi sem navezala stike z ministrstvom za infrastrukturo, v času gradbenega sejma pa tudi gostila sedanjo ministrico in potekajo aktivnosti za sanacijo ceste-navezava na avtocesto v Grabonošu, ki je bila obljubljena že pred poldrugim desetletjem. Aktivnosti, ki potekajo v občini seveda zahtevajo sodelovanje z ministrstvom za kohezijo, z ministrstvom za naravne vire in prostor, ministrstvom za solidarno prihodnost…, nasploh gledam na to sodelovanje optimistično, saj sem se z nekaterimi ministri tudi osebno srečala. Naj dodam, da sodelujem s poslanko gospo Vero Granfol na rednih srečanjih, tudi v času njene prisotnosti v poslanski pisarni.
Kako ocenjujete sodelovanje na regijskem nivoju ter s sosednjimi občinami, zlasti s soustanoviteljicami različnih zavodov?
Z občinami Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci dobro sodelujemo. Knjižnica, Zdravstveni dom Gornja Radgona, Glasbena šola Gornja Radgona, Podružnična šola dr. Janka Šlebingerja, so področja na katerih občine ustanoviteljice dobro sodelujemo in izzive sproti rešujemo. Na regijskem nivoju je največji izziv Javno podjetje Prlekija, v katerega je vključenih osem občin. Način, kako je to javno podjetje organizirano, je vzrok za velike težave. Še kot članica občinskega sveta sem na to opozarjala, pa nisem bila slišana.
Kako ocenjujete sodelovanje z gospodarstvom na območju občine Gornja Radgona?
Na začetku koledarskega leta sem se srečala z gospodarstveniki in podjetniki. Sodelovanje je dobro. Prav gotovo pa moramo na tem področju storiti več. Zavedam se, da je dobro stanje lokalne skupnosti v tesni povezavi in odvisno od sodelovanja z gospodarstvom. Zato si bom še naprej prizadevala skupaj z občinsko upravo, da bomo dober sogovornik in vedno na razpolago večjim podjetjem, samostojnim podjetnikom ter obrtnikom.
Česa ste se naučili v preteklem letu v srečevanju z ljudmi?
Naučila sem se predvsem to, da znam še bolj poslušati in se vživeti v vlogo sogovornika. Vidim razloge, zakaj ljudje velikokrat ne zaupajo tako občinski kot državni oblasti, če hočete. V zadnjem času je poglavje zase tudi neko splošno iskanje napak v odnosu do uradnih institucij in med ljudmi nasploh. Žalosti me, ker je vse preveč povzemanja in dajanja poudarka različnim polresnicam, zavajajočim vsebinam in neresnicam, ki na družabnih omrežjih izrazito razdvajajo ljudi.
Kaj želite sporočiti občanom ob izteku prvega leta vodenja občine Gornja Radgona?
Ob izteku prvega leta vodenja občine bi občanom rada povedala, da sem se lotila dela resno in odgovorno. Opažam, da ljudje cenijo moja prizadevanja in delo občinske uprave. Izpolnila sem zavezo in resnično sem ponosna, da imamo v tem trenutku potrjen proračun za leto 2024.
Kakšna so vaša pričakovanja do konca leta in v letu 2024, zasebno in zlasti pri vodenju naše občine in kaj ob novem letu sporočate občanom?
Posebnih pričakovanj nimam. Zasebno si želim samo zdravja. Pri vodenju občine poznam dolžnosti, v novem letu pa se predvsem veselim doslednega dela in predvsem izvajanja nalog v okviru načrtovanega proračuna. Po naši oceni realnega proračuna, ki je plod naših skupnih hotenj v okviru sedanjih finančnih zmožnosti. Trdno stojim na stališču, da nimamo nobenih problemov. Pred nami so samo naloge in zahtevni izzivi, ki jih moramo reševati. Občanom in občankam želim novo leto bogato v skupnem povezovanju, načrtovanju in ustvarjanju uspešnih zgodb naše občine. Zdravje, optimizem, dobrosrčnost, volja in medsebojno razumevanje naj ne omagajo, temveč okrepijo naša življenja. Naj bo srečno in zdravo novo leto 2024.
Tudi mi iz uredništva želimo prijazni sogovornici vse kar si sama želi v novem letu, predvsem pa čim več srečnih in uspešnih prijemov pri vodenju občine in občanov!
