Občani Gornje Radgone smo se poklonili Prešernu in slovenski kulturi
V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur in nekaterih društev in organizacij, je tudi v mestu penine in sejmov potekala pestra obeležitev letošnjega kulturnega praznika. Osrednja občinska prireditev bo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, z odprtjem razstave Dve šoli, grafika Matjaža Gederja, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona. Uro pozneje je v dvorani Doma kulture sledi pogovor z Mihaelom Leopoldom – Leopold I., radgonskim raperjem, ki ga je nato okronal koncert glasbene skupine Počeni Škafi. Na sam kulturni praznik pa je svoja vrata ponovno na široko odprl radgonski muzej Špital, ko so občane povabili k brezplačnemu raziskovanju in spoznavanju naše dediščine. V večernem času pa je potekalo predavanje Franca Čuša, prof. zgodovine in geografije, sicer ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, in odprtje razstave Sveti Jurij ob Ščavnici – Prleške Atene…
Osrednja proslava je bila v dvorani Kulturnega doma, kjer je glavno besedo imela vedno zadovoljna in povsem „kulturna“ moderatorka Nika Škof, ki je na oder povabila svoje goste, slavnostno govornico, županjo Urško Mauko Tuš, Leopolda I. in ljubljansko džez – šansonsko skupino Pečeni Škafi. „Spoštovani zbrani na nocojšnji osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, lepo pozdravljeni. 8. februar, dan smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, od leta 1945 naprej slavimo kot osrednji dan kulture. V Gornji Radgoni se mu tradicionalno poklanjamo na predvečer praznika. Povezujemo ga s številnimi kulturnimi prireditvami, z opozarjanjem na pomen umetnosti, s podeljevanjem Prešernovih nagrad, z dela prostim dnem. Ob besedi kultura se večina najprej spomni na različne umetnosti. Na glasbo, literaturo, likovno umetnost, ples, film. A kultura je vse kaj več kot umetniško ustvarjanje. Kultura je konkretna. Je pestrost navad, običajev, odnosov, izkušenj, načinov življenja vseh nas, ki jih umetniki prevajajo v svoja dela in z njimi ustvarjajo pričevalce o tem, kaj pomeni biti človek. Poklanjanje kulturi tako ni le slavljenje umetnosti, temveč je slavljenje življenja samega. Zato je kultura, kot življenje – pestra in raznolika. Ni le mehka, nežna in udobna, lahko je brutalna, lahko je nasilna. Lahko nas pretrese, iztrga iz udobja in vzpodbudi k refleksiji. K refleksiji zasebnega, k refleksiji javnega, k refleksiji skupnosti. Kakšno skupnost ustvarjamo posamezniki s svojim vedenjem, je naša odločitev. Upam, da bo današnja osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku vse nas opolnomočila in vzpodbudila k nadaljnjemu oblikovanju demokratične in sprejemajoče družbe. Vsak izmed nas ima svoje razloge za obisk današnje prireditve in vsak izmed nas razume kulturo nekoliko drugače. In vendar je prav kultura tisto, kar nas povezuje in kar nas je združilo na današnji večer,“ je uvodoma dejala Nika Škof, ki je napovedala svoj pogovor z radgonskim reperjem Michaelom Leopoldom, ki ustvarja pod imenom Leopold I., ter nastop glasbenih gostov, skupine Počeni škafi, prisotne pa je povabila tudi k ogledu razstave Matjaža Gederja, ter na druženje ob kozarčku v avli doma kulture.
Kultura, kot nosilec običajev je nekaj, kar nas spomni na naše korenine in nas povezuje. Hkrati je lahko prav kultura tisto, kar prelomi stare tradicije, nas usmeri v prihodnost in nam s svojo ustvarjalnostjo ponudi drugačne načine življenja, sobivanja, sočutja. Zato je pomembno, da kulturo kritično premislimo in se zavedamo, da je lahko tradicija lepa… In se zavedamo, da je lahko tradicija razdiralna. Prav o koreninah, tradiciji in ustvarjalnosti je tekel pogovor z gostom osrednje občinske prireditve, Radgončanom in reperjem Michaelom Leopoldom. „Radijska novinarka Vala 202 Uršula Zaletelj ga je opisala tako: »Leopold I. je gornjeradgonski raper, ki v svojih besedilih portretira malega človeka. Odstira zavese na fluorescentnih fasadah urejenih podeželskih hiš in na videz popolnim družinam kuka v krožnike po nedeljski maši.« Leopold I. je preboj doživel leta 2022 z osebno izpovednim singlom Povej. „Istega leta je bil nominiran za strokovno glasbeno nagrado Zlata piščal v kategoriji novinec leta, leto kasneje pa v kategoriji skladba leta. Lani je osvojil naslov zmagovalne skladbe na projektu Fresh/Frišno, s katerim se v regionalnem RTV-centru Maribor poklanjajo novi slovenski glasbi. Leopold I. sodeluje s številnimi prepoznavnimi glasbeniki in polni odre po vsej Sloveniji danes pa je tukaj z nami, je Leopolda I. pred pogovorom kratko predstavila Nika Škof.
V nadaljevanju je predstavila tudi glasbeno skupino Počeni Škafi, ki so v nadaljevanju zaigrali deset svojih pesmic in tako pritegnili lepo pozornost obiskovalcev Igranje s tradicijo in njeno prevajanje v sodobne izraze je domače skupini Počeni Škafi, ki zase pravijo, da so nezakonski otrok neworleanske ulične glasbe in francoskega šansona, ki je brez starševskega nadzora odraščal na ljubljanskih ulicah. Čeprav se že dolgo posvečajo predvsem avtorski glasbi s poudarkom na duhovitih in ganljivih besedilih v slovenščini, še vedno ostajajo zvesti neworleanskemu načinu muziciranja, za katerega Wynton Marsalis pravi, da najbolj celovito uteleša demokratični proces v glasbi. Nenehno se poslušajo in prilagajajo, skupaj iščejo ravnotežje in drug drugemu ustvarjajo prostor za rast in izražanje. Hkrati pa so tudi ena velika glasbena žurka. Počene škafe sestavljajo: Marjeta Prudič – vokal, Matevž Zlatnar – trobenta, Andraž Gnidovec – pozavna, Jakob Grčman – kitara, Nejc Klun – kontrabas, Jernej Juren – ribežen in Rok Felicjan – klarinet.
Kot je začela je Nika Škof tudi zaključila prijetno praznovanje: „Hvala vsem, da ste današnji večer posvetili kulturi in izkazali svojo ljubezen do nje. Tako kultura kot ljubezen se rojevata iz nepopolnosti. Obe moramo zavestno gojiti, ob njima vztrajati, ju darežljivo ljubkovati, sprejeti njuno občasno zagonetnost in častiti izkušnje ter doživetja, ki nam jih ponujata. V zameno za našo vztrajnost, nam poklanjata uteho in radoživost ali radost do življenja ter nas tesno povezujeta z drugimi in tako napolnjujeta naša življenja s smislom. Hvala da ste bili danes z nami, želim vam obilo kulture vsak dan.“
V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor županje Urške Mauko Tuš:
Dober večer spoštovani zbrani.
Kultura zajema široko področje aktivnosti, skozi katera ljudje na poseben način izražamo svoja čustva. Vsem nam je skupno, da uživamo v stvaritvah izjemno nadarjenih posameznikov, ki skozi prozo, poezijo, glasbo, likovno ustvarjanje, kiparstvo, film, gledališče in še bi lahko naštevala, bogatijo naš vsakdan in puščajo sledi v družbi. Vse te aktivnosti bogatijo našo notranjo duhovno zavest. Ob tem, pa je kultura zagotovo eden od pomembnih temeljev, na katerem se identificiramo najprej kot posameznik, nato kot skupnost in nenazadnje kot narod. V lanskem nagovoru ob kulturnem prazniku sem dejala, da pesniki, pisatelji, skladatelji, slikarji, fotografi, filmarji, kulturna društva, muzeji, galerije in številne druge zvrsti… bogatijo našo zakladnico kulture in nas postavljajo ob bok velikim evropskim narodom.
France Prešeren se je s svojimi verzi v slovenskem jeziku uvrstil med mojstre peresa tudi v svetovnem merilu. To je eden od razlogov, da smo 8. februar, dan ko se je leta 1848, poslovil ta velikan naše slovenske književnosti, razglasili za praznik kulture. Tudi v naših krajih so se rojevali, ustvarjali in se v zgodovino zapisali pomembni pisatelji, književniki in drugi v kulturi aktivni ustvarjalci. Pa vendar, naš praznik kulture, ni namenjen samo spominu na velikane, ki so zaznamovali slovenski kulturni prostor. Namenjen je vsem nam, ki smo del kulturnega prostora naše dežele. V naši lokalni skupnosti smo upravičeno ponosni na kulturni utrip, tako v preteklosti, kot tudi danes. Prepričana sem, da damo v našem prostoru pravi pečat praznovanju ob dnevu kulture, edino tako, da se posvetimo našim mladim ustvarjalcem. Tistim, ki s svojim predanim delom, izstopajo na področju kulture. Lanski kulturni praznik smo posvetili knjigi in praznični večer smo preživeli s pisateljico Julijo Lukovnjak.
Praviloma pričnemo svečano prireditev ob prazniku z otvoritvijo likovne razstave. Letos je ta čast bila namenjena Matjažu Gederu, našemu občanu, ki je, kot zapiše mag. Breda Škrjanec, na slovenski umetniški sceni zelo prepoznaven grafik srednje generacije«. Vljudno vas vabim na ogled njegove razstave grafik. Glasba je poleg slikanja zagotovo najstarejši način izražanja čustvovanja človeka. Glasba danes pozna nešteto zvrsti, načinov izvajanja in interpretacije. Resnično me veseli in sem ponosna na to, da bomo nocojšnji večer preživeli v družbi glasbenika, Radgončana Michaela Leopolda. Michael ustvarja pod umetniškim imenom Leopold I. in med drugim ga krasi tudi to, da na odru rapa v radgonskem narečju. Želela bi tudi spomniti, da tudi naš vsakdan izkazuje nivo naše kulture. Namenimo mimoidočemu nasmeh, sosedu prisrčen pozdrav, bodimo strpni in tolerantni v medsebojnih odnosih.
Spoštovani občani in spoštovane občanke, vsi zbrani. Iskrene čestitke ob praznovanju kulturnega praznika.
Fotografije: K.B. & O.B.