Kar 19 ljubiteljskih slikark in slikarjev ustvarjalo na koloniji “Veržej 2025“
Članice in lani dveh društev, Kulturnega društva Studenci Maribor – Likovna sekcija LISE, in Likovnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, so ves vikend skupaj slikali v Veržeju, lepemu trgu na desnem bregu reke Mure, v Prlekiji. Na že 15. Mednarodni likovni koloniji »Ustvarjajmo skupaj – Veržej 2025« je sodelovalo 19 ljubiteljskih slikark in slikarjev. Mednarodni pečat sta koloniji dala udeleženca iz Avstrije in Hrvaške, ki sta dolgoletna zvesta člana KD Studenci, sekcije LISE. Vodja likovne sekcije LISE, ki deluje v okviru KD Studenci Maribor, je Vincenc Holc. Društvu likovnikov Sv. Jurij ob Ščavnici pa predseduje Zdravko Patty. Slednji je kot likovni pedagog hkrati mentor v obeh likovnih sekcijah. Kolonija je trajala dva dneva, tretji dan pa so jo zaključili z razstavo nastalih del.
Zakaj so slikarji za kraj svojega likovnega ustvarjanja letos izbrali prav Veržej? Razlog je Zavod Marianum, kjer so v času kolonije domovali in ki jim je ponudil optimalne pogoje za ustvarjanje. Zavod Marianum deluje v duhu ustanovitelja salezijancev Janeza Boska, kot kulturno-duhovni in rokodelski center s posebno turistično ponudbo. Poleg prijazne namestitve v domu ponujajo tudi nekoliko bolj avanturistično izkušnjo v zemljankah in hiškah. Še posebej so ponosni na lepo urejen sonaravni vrt, ki omogoča sprostitev v naravnem okolju. V okviru Marijanišča pripravljajo različne duhovne programe za vse generacije, pri njih pa je tudi na voljo veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Ljubiteljski slikarji so svoja stojala kmalu po prihodu postavili v senco dreves, nekateri pa so platna razgrnili na mizah pod velikim nadstreškom, ki nudi gostom zavoda zavetje pri slabem vremenu. Dogovorili so se, da imajo udeleženci svobodno izbiro tako motiva kot slikarske tehnike. Tako so lahko prosto izbirali motiv, kaj bodo slikali, in imeli proste roke pri tem, kakšno slikarsko tehniko bodo uporabili. To je način, da lahko posameznik v zelo kratkem času doseže presenetljive, enkratne rezultate, in hkrati išče ter gradi svoj lasten stil likovnega izražanja.
Mentor Zdravko Patty, likovni pedagog, je v svojem uvodnem nagovoru dal slikarjem nekaj namigov za motive, ki jih nudi ravninska pokrajina: zeleno in rumeno valujoča polja, posejana z žitom, kontrastne barve, lepota v raznolikosti in pestrost barv na pomurskih ravnicah… Nato jih je popeljal v deset minut oddaljene Ižakovce do reke Mure in Otoka ljubezni. Slednji je znan v bližnji in širši okolici po svoji lepoti in neokrnjeni naravi. Obrežje reke Mure je udeležencem nudilo čudovito kuliso za slikanje. Kar nekaj jih je v hipu našlo navdih v novem plavajočem mlinu na Muri, ki je nadomestil starega, katerega je pred leti odnesla pobesnela Mura. Čez Muro spet vozi tudi novi brod, namenjen predvsem kolesarjem in pešcem. Trudili so se s pametnimi telefoni ujeti najlepše utrinke, ki jim bodo v pomoč pri prenašanju teh motivov na platno. Po vrnitvi v Veržej so se zatekli pod krošnje starih dreves ob Marijanumu in se ob ptičjem petju ter oglašanju zvonov bližnje cerkve prepustili zbranemu ustvarjanju. Nekoliko jim je sicer nagajal veter, posebno tistim, ki so izbrali tehniko akrila, saj so se jim prehitro sušile barve.
Izjava enega izmed udeležencev je bila: “Očaran od prelepega okolja, med sorodnimi dušami in gostoljubnimi domačini, moj čopič drsi po platnu kar sam od sebe!” Brez dvoma pa je ob sami ideji, ki se porodi v slikarjevi notranjosti in njegovem videnju sveta, potrebno imeti tudi veliko »rokodelsko« znanje o barvah in uporabi čopiča za dosego rezultatov. Še posebno, ko gre za ljubiteljske slikarje, od katerih je marsikdo svet barv odkril šele pred kratkim in kot začetnik potrebuje vzpodbudo in povratno informacijo.
Slikarska kolonija sicer omogoča izmenjavo izkušenj, najbolj dragocen pa je vsekakor mentorjev komentar. Mentor Patty se je posvetil vsakemu posebej. S posebnim občutkom izkušenega mentorja in umetnika je komentiral nastajajoče izdelke in slikarjem »namignil«, kaj se da še izboljšati. Ni dovolj, da je izdelek samo všeč, ustrezati mora tudi kriterijem umetniškega dela. Patty pa ni samo likovni pedagog, ampak tudi glasbenik in član skupine Bossi. Kolonijo je popestril s kitaro in orglicami ter v družabnem delu zapel nekaj svojih pesmi. V njih je predstavil značilnosti domače Prlekije in gostoljubnosti teh krajev na desnem bregu Mure. Navzočim je približal Prlekijo in prleški dialekt, ki so ga nekateri slišali prvič. Na zaključku kolonije so ustvarjalci razstavili svoje izdelke, ki bodo seveda doma potrebovali še kakšno uro dodelave. Jeseni je predvidena razstava nastalih del v krajih, kjer imata likovni društvi svoj sedež: najprej v Sv. Juriju ob Ščavnici, nato pa še v Mariboru.
Tokratna kolonija Veržej 2025 je bila za udeležence dragocena kreativna praksa slikanja in hkrati neponovljivo doživetje, obogateno s prijetnim druženjem ter medsebojnim spoznavanjem. Vincenc Holc, vodja sekcije LISE pri KD Studenci Maribor, je predstavniku Zavoda Marianum v zahvalo poklonil sliko sv. Roka slikarke Jelke Leskovar. Zaključil pa je z besedami: »Od vas se poslavljamo z najboljšimi vtisi in sklepom, da se kmalu spet vrnemo!«
Fotografije: Ludvik Kramberger in Nada Holc
Zelo lepo opisan komentar dogajanja v prelepem okolju na koloniji, ki združuje člane več društev, in umetnikov, ki prihajajo v naše okolje iz sosednjih držav.To nas povezuje in ustvarja pristna prijateljstva, ki imajo daljnosežen pomen za razvoj in napredno vizijo medsebojnega sodelovanja, na splošnem, ne zgolj na kulturnem področju.