Panogo industrije sejmov in srečanj je epidemija covida-19 izjemno prizadela. Skupaj z organizatorji so prizadeti tudi vsi, ki pri prireditvah sodelujejo (od tistih ki gradijo odre, stojnice, šotore, koncertne strehe, tribune do tistih, ki pokrivajo zvok, luč, video, pohištveno opremo, scenografijo, dekorja, aranžerjev, catering itn.). Panoga industrija sejmov in srečanj zaradi prepovedi oziroma omejitev, vezanih na pandemijo covida-19, od srede marca 2020 do vključno meseca maja 2021 ni poslovala. To pomeni več kot 14 mesecev! Poslovanje teh podjetij je tudi po koncu uradne prepovedi zelo omejeno, zlasti v segmentu javnih prireditev, ne glede na to, kakšna je nevarnost za prenos okužb na teh prireditvah v primerjavi z drugimi, s predpisi manj omejenimi dejavnostmi. Podjetja iz dejavnosti industrije sejmov in srečanj beležijo v povprečju 61 % padec
prometa ter predvidevajo 63-odstoni padec prometa v letu 2021 glede na leto 2019 (podatki izhajajo iz ankete, izvedene novembra 2021 med člani GZS – ZISS, čigar prihodki iz dejavnosti sejmov in srečanj so večji kot 70 %).
Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo sejmov oz. industrije srečanj, so tako od 12. marca 2020 do danes praktično brez omembe vrednih prihodkov iz dejavnosti. Razmere se v tem trenutku ne izboljšujejo. Ob tem imajo podjetja stroške, ki niso vezani na prireditve – fiksne stroške (zavarovanje, zemljiški prispevki, vzdrževanje objektov in opreme, plače zaposlenih itn.) ter stroške za pripravo prireditev, saj se prireditve pripravljajo tudi leto in več v naprej, ne glede na to ali na koncu zaradi vladnih ukrepov ali pa zgolj epidemiološke situacije ne pride do realizacije oziroma je realizacija zelo okrnjena. V tem obdobju so podjetja v panogi industrija sejmov in srečanj zadržala večino kadrov, saj je njihovo znanje specifično in podobnih, že izučenih kadrov na trgu ni mogoče pridobiti. Po podatkih iz ankete se je obseg kadrov zmanjšal bistveno manj, kot so se zmanjšali prihodki in sicer v letu 2020 za 26 % glede na 2019, v letu 2021 glede na leto 2019 pa za 30 %.
Predstavniki GIZ KOS (koncertni organizatorji Slovenije), ki so se pridružili novinarski konferenci so izpostavili, da skoraj dve leti (s krajšimi prekinitvami) kulturnih prireditev in dogodkov sploh niso smeli izvajati, kar še vedno traja. Ocenili so, da je v letu 2020 je odpadlo prek 1.250 glasbenih prireditev in ocenili, da to pomeni upad prihodkov v višini okrog 110.000.000 EUR. Hkrati ocenjujejo, da bo leto 2021 še slabše. Predstavniki panoge so prepričani, da so bili v obravnavah in razumevanju resnosti težav znotraj industrije s strani Vlade RS izpuščeni. Zato želijo še enkrat povzeti zahteve, poslane v odprtem pismu Vladi RS 17. novembra. Predlogi ukrepov, ki jih ponavljajo od pomladi 2020, so oblikovani za pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo z dejavnostjo sejmov in srečanj za čas, ko jim je bilo poslovanje z odloki onemogočeno in kot zagonski ukrepi za pospešitev ponovnega delovanja panoge. Kljub vsem posredovanim pozivom in danim obljubljam panoga doslej ni prejela nobenih specifičnih pomoči.
V prvi polovici leta 2021, v času razglašene epidemije, so podjetja s subvencijami, namenjenimi celotnemu gospodarstvu, pokrila le manjši del fiksnih stroškov (ocenjujejo, da v povprečju manj kot 30 %). Za tem so usahnili tudi ukrepi države, ki so slabo situacijo vsaj do določene mere blažili. Edina vira sta ostala lastne rezerve in krediti, ki pa sta sedaj tudi že izčrpana. Zato je povsem jasno, da so se podjetja znašla v brezizhodni situaciji. Pa vendar panoge industrije sejmov in srečanj ne naslavljajo specifični ukrepi, kot so npr. turistični bon za turizem in gostinstvo, specifična podpora žičničarjem, podpore določenim panogam v kmetijstvu itn. Vlada RS že od pomladi dalje obljublja posebno dodatno pomoč, ki pa do danes še ni bila sprejeta. Tudi predlog t. im PKP 10 je industrijo sejmov in srečanj obšel. Evropska unija je že 8. maja 2020 v odgovoru na vprašanje, zastavljeno v Evropskem parlamentu, navedla, da je za industrijo sejmov in srečanj možno pridobiti sredstva tako za sanacijo kot za ponovni zagon. Pristopi držav znotraj EU si bili različni. Nekatere so oblikovale specifično podporo za industrijo sejmov in srečanj in so jo, kot tako, tudi prijavile kot državno pomoč. Primeri so Italija (520 milijonov evrov in 370 mio kreditnih sredstev), Nemčija (642 mio evrov), Avstrija (300 mio evrov). Druge države so panogo reševale s splošnimi ukrepi, ki pa so bili sorazmerno višji, glede na obseg padca prometa.
Zbornica industrije sejmov in srečanj zato Vlado Republike Slovenije poziva, da čim prej odobri:
1) dodatno pomoč za kritje dela stroškov za čas, ko industrija sejmov in srečanj ni
smela poslovati. Tu predlagajo, da so do ukrepa kritja dela fiksnih stroškov kot
enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja upravičena vsa tista podjetja, ki so
beležila padec prometa 65 % ali več v opazovanem obdobju 12 mesecev, to je v
času prepovedi in omejitev poslovanja od 1. aprila 2020 do 31. marca 2021, glede
na leto poprej in sicer v višini najmanj 10 % od ugotovljenega padca prometa ter da
za uveljavljanje ni omejevanj, kot so na primer vezave na obseg zaposlenih, vsaj 70
% privatno lastništvo, itn.
2) da industrijo sejmov in srečanj podpre z nujno potrebnimi zagonskimi ukrepi in se
po vzoru drugih evropskih držav oblikuje pomoč na način, da se pospeši in poveča
obseg sejemske, kongresne, koncertne in prireditvene dejavnosti. Potrebna
sredstva za ta ukrep bodo, preko povečanega obsega aktivnosti in s tem več
pobranega davka, hitro vrnjena v proračun. In sicer: Podpora podjetjem, ki organizirajo kakršne koli dogodke z 80 ali več udeleženci v višini 25 EUR na udeleženca za obdobje 3 let (dokazili sta
uporaba prostora in podpisi udeležencev). Podpora podjetjem za udeležbo na domačih sejmih in sicer razstavljavci prejmejo spodbudo za udeležbo na sejmih v Sloveniji v višini 35% stroškov sejemskega nastopa, po vzoru podpore MGRT – Agencija SPIRIT za udeležbo na tujih sejmih in sicer za obdobje najmanj 2 let. Za nastop slovenskih razstavljavcev na sejmih v tujini naj se obstoječi ukrep modificira tako, da se v naslednjih 2 letih spodbuda države veže na izvedbo opreme razstavnega prostora, v višini do 35 EUR/m2, pri čemer mora biti izvajalec opreme podjetje registrirano v Republiki Sloveniji.
3) da jasno opredeli, kaj je dovoljeno in kaj ni, in to tako, da so prepovedi in omejitve
primerljive z drugimi dejavnostmi, kjer je verjetnost prenosa okužb primerljiva in da
ne obstaja zgolj za to panogo ves čas možnost prepovedi izvedbe prireditev ter da
kot garancijo podaljša in modificira ukrep, ki zagotavlja vračilo 80 % vloženih
sredstev ob morebitni kasnejši prepovedi dogodka. Tu predlagajo, da se obstoječi
ukrep, kot ga določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in
turizmu, podaljša najmanj do 31. maja 2022 ter da se višina povračila skupnih
stroškov dogodka poviša na 90 odstotkov povračila vseh nastalih stroškov, kamor
sodi tudi strošek dela in sicer v višini do 50% upravičenih-dejansko nastalih stroškov.
4) da za industrijo sejmov in srečanj ponovno uvede ukrep čakanja na delo in/ali
skrajšanega delovnega časa ter ekvivalentno pomoč v obliki mesečnega temeljnega
dohodka za samozaposlene v tej industrij, in sicer za obdobje v katerem poslovanje praktično ni možno.
Panoga industrije sejmov in srečanj je bila prva prisiljena zapreti vrata in jih bo tudi zadnja in še to zelo postopno odpirala. Ocena mednarodnih inštitucij (UFI – Global association of the Exhibition Industry, ICCA – International Congress and Convention Association) je, da se bo panoga zelo počasi vračala v okvire pred pandemijo, in sicer ocenjujejo, da bo za to, po koncu pandemije potrebno 3-5 let, da pa se bo zaradi svojega pomena in multiplikativnih učinkov pri razvoju gospodarstva, znanosti in družbe zagotovo vrnila v pretekle okvire. Vendar brez konkretne pomoči vlade tej industriji to ne bo mogoče. Pomen te industrije je prepoznala tako Evropska komisija kot tudi države članice. Pomoč je bila prav tej industriji dodeljena z namero nadaljnje promocije in krepitve gospodarstva, saj je povezovanje, sodelovanje, druženje, kot tudi odprto inoviranje ter prenos znanj ključno za zagon in rast različnih gospodarskih panog.
Če bo skupnost izgubila podjetja iz skupine sejmov in srečanj, izgubimo znanje za pripravo in izvedbo prireditev. To pa ima bistveno večje posledice kot samo propad določenih podjetij.
