Poklonili 110. obletnici rojstva akademika dr. Antona Vratuša
Tematika letošnjega literarnega natečaja, ki ga Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija organizira v sklopu Vanekovega Ogračeva mladih talentov, je bila »V svet po veliki, beli cesti«. Tako se je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija tudi z literarnim natečajem v šolskem letu 2024/25 poklonila 110. obletnici rojstva akademika dr. Antona Vratuša, velikega Prekmurca in Slovenca, taboriščnika, borca NOB, politika in diplomata, publicista in slavista, sodelavca in prijatelja dr. Vaneka Šiftarja, ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva ter soustanovitelja Ustanove. Akademik dr. Anton Vratuša, ki se je rodil 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih na Goričkem, je bil aktivni sodelavec in desetletje, od ustanovitve naprej in predsednik Programskega sveta Ustanove. Hkrati so z natečajem obeležili 80-letnico konca 2. svetovne vojne, ki je tesno povezana z življenjem in delom akademika Antona Vratuše.
Pobudnik literarnega natečaja Ograček mladih talentov je bil že akademik dr. Anton Vratuša, ki je z zanimanjem spremljal kreativnost učencev, ki od leta 2009 poteka pod vodstvom Irene Kumer, direktorice OE Zavoda za šolstvo RS v Murski Soboti ter s sodelovanjem prizadevnih mentorjev, ki usmerjajo mlade talente po pomurskih osnovnih in srednjih šolah k literarnemu ustvarjanju. Namen natečaja je, da mladi ustvarjalci razmišljajo o Vratuševi veliki beli cesti, ki vodi v svet, tj. o prispodobi mladostnih sanj in njihovem uresničevanju. Odzvale so se tri osnovne šole s skupno 8 besedili in tri srednje šole s prav tako z osmimi besedili. Besedila so bila osebno izpovedna in ustvarjalna, poglobljeno razmišljajoča in kritična, argumentirana in z uporabljenimi viri.
Priznanja so letos prejeli Lucija Andrejek iz OŠ Gornji Petrovci (sedaj že dijakinja Gimnazije Murska Sobota, mentorica Breda Kerčmar), Ria Sterniša iz OŠ Šalovci (sedaj dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, mentorica Andreja Korpič) in Zara Petrovič iz OŠ Tišina (mentorica Erika Cifer) ter dijakinje Naja Talaber in Tjaša Korošec iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota (mentorici Judita Kalamar in Metka Prelog), Tisa Valec iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci (mentorica Mateja Rožanc Zemljič) in Patricija Vogrinec iz Ekonomske šole Murska Sobota (mentorica Ana Žilavec). V kulturnem programu so pod mentorstvom Tomija Bušinoskega nastopili dijaki Gimnazije Murska Sobota.
Zbrane sta nagovorila predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, Marjan Šiftar in župan Občine Tišina, Franc Horvat. Slavnostna gostja je bila upokojena učiteljica slovenščine in sorodnica dr. Antona Vratuše, Vida Vratuša Podojsteršek. Povedala je, da je bila Šiftarjeva domačija že od nekdaj shajališče napredne prekmurske mladine. Tu je delovalo uredništvo Mladega Prekmurca, literarno-kulturnega glasila, katerega sodelavci so bili dr. Anton Vratuša, Ferdo Godina, Miško Kranjec, Anton Ingolič, Karel Destovnik Kajuh, Oton Župančič in drugi, glavni urednik pa je bil dr. Vanek Šiftar. Dodala je, da so se tudi danes tukaj zbrali mladi, ki nosijo v sebi ustvarjalno žilico, tako kot so jo imeli sodelavci Mladega Prekmurca, le da jo danes izražajo na natečajih kot je ta. Ponosna je, da so se v svojih delih poglobili v življenje dr. Vratuše in spoznali, kako pomembni sta bili zanj znanje in izobrazba. Celo življenje sta ga spremljali vedoželjnost, čut za naravo in človeka. Poudarila je, da je takih izjemnih ljudi danes malo. Tudi v osebnem življenju je šel skozi težke preizkušnje. »Njegov življenjski moto je bil, da karkoli se nam zgodi slabega v življenju, se je vedno treba vprašati, kaj v dogodku je takega, na čemer lahko gradim vnaprej. Človek se mora znati izkopati iz težav. To naj bo življenjsko vodilo tudi vam, dragi mladi ustvarjalci«, je še dodala.
Zara Petrovič, devetošolka iz OŠ Tišina, je v nagrajenem besedilu med drugim zapisala: »Mladi perspektivni ljudje zelo pogosto svojo prihodnost iščejo zunaj naših meja. Odhajajo, da bi na tujih uglednih univerzah pridobili nova znanja in izkušnje ter si pozneje zagotovili boljše službe in lepšo prihodnost. V tujini že med samim študijem najboljše študente obiščejo ugledna podjetja in jim ponudijo možnost zaposlitve, saj se zavedajo, kako pomemben je uspešen kader. Na tak način veliko naših mladih izobražencev ostane v tujini, kjer si ustvarijo družine. Še posebej boleča je »izguba« doma izobraženih mladih ljudi, ki svoje večletno pridobljeno znanje v domovini prodajajo izven naših meja. Žal jim domače okolje ne predstavlja dovolj velikega izziva, saj doma nimajo take priložnosti razvoja in napredovanja kot v tujini. To pa pomeni veliko izgubo široko pridobljenega znanja in izkušenj, ki je še kako pomembna za prihodnost našega naroda in razvoj domačega kraja. Pred kratkim sem poslušala razmišljanje mlade izobraženke-raziskovalke, ki živi v tujini. Na vprašanje o vračanju nazaj domov je povedala, da ne razmišlja o tem. Skozi celotni pogovor v njenih besedah ni bilo zaznati nobenega občutka pripadnosti in obveznosti do domačega naroda. Čeprav se strinjam z njo glede mobilnosti in širšem pojmovanju doma, se pa ne morem z njenim odnosom do domovine in ustvarjanjem kariere v tujini. Poleg vseh pozitivnih vrednot, ki jih v svetu pridobijo mladi izobraženci, ostanejo vrednote kot domoljubje oz. pripadnost narodu, pozabljene. Teh vrednot pa ni nikoli pozabil dr. Anton Vratuša, kljub svojemu dolgemu potovanju po veliki, beli cesti, ki ga je vodila od Gornjih Slaveč do New Yorka, od Ljubljane od Beograda in nazaj v Prekmurje – v rodni kraj.« (K.G.)
Fotografije: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija