Neurje v petek prizadelo 44 od 212 slovenskih občin, na številko 112 klicalo 249 ogroženih
Natanko 364 dni po lanskoletnem neurju in poplavah, ki sta 4. avgusta 2023 Sloveniji povzročila najhujšo naravno katastrofo v zgodovini, se je minuli petek, prvi v letošnjem avgustu, nekaj podobnega ponovilo, a k sreči vseeno z nekoliko milejšimi posledicami. V osrednjem in severovzhodnem delu Slovenije so se namreč pozno popoldne in zvečer razbesnele nevihte z močnim vetrom in točo, ko so starejši ljudje spet ponavljali, da se česa takega v življenju ne spomnijo. Tokrat je ujma nekoliko zaobšla del Koroške ter Savinjsko in Logarsko dolino, oz. ni bilo tako hudo kot lani, najhuje pa sta bila prizadeta Podravje in Pomurje, zlasti Prlekija, a tudi še nekatera območja, zlasti v osrednji in vzhodni Sloveniji. V nevihtah v osrednjem in severovzhodnem delu države so ostala podrta drevesa, odkrite strehe in poplavljeni in tudi uničeni stanovanjski in drugi objekti, cestna in elektro infrastruktura ipd. V le nekaj večernih in nočnih urah je Uprava RS za zaščito in reševanje zabeležila kar 249 lokacij izrednih dogodkov.
Največ dela so spet imeli gasilci, ki so odstranjevali podrta drevesa, prekrivali poškodovane strehe in črpali vodo iz poplavljenih objektov. Lastniki teh objektov in uporabniki neprevoznih prometnic so se spet hudovali nad državo in lokalne oblastnike, ki da premalo ali pa nič ne naredijo za preventivo oz., da vremenske ujme, ki jih ne moreš predvideti in preprečiti, ne bi vedno znova povzročale takšno škodo. Regijski centri za obveščanje Celje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Trbovlje so aktivirali okoli 110 gasilskih enot, ki so večinoma odstranjevale podrta drevesa, prekrivale poškodovane strehe objektov ter črpale vodo iz poplavljenih objektov, med drugim so zavarovali tudi en zemeljski plaz, da ne bi še naprej ogrožal. Veliko dela so imeli tudi komunalci in cestarji, ki so snairali veliko kilometrov prometnic, ter električarji, saj so bili poškodovani mnogi daljnovodi, a tudi nizkonapetosna omrežja. Kot so v soboto zjutraj sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje, je do izrednih dogodkov prišlo na območjih 44, od 212 slovenskih lokalnih skupini, in sicer v občinah: Apače, Benedikt, Celje, Cerkvenjak, Črenšovci, Črna na Koroškem, Dravograd, Duplek, Gornja Radgona, Gorišnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Juršinci, Križevci, Kungota, Laško, Lenart, Litija, Ljutomer, Maribor, Ormož, Pesnica, Prevalje, Radeče, Radenci, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Rogašovci, Semič, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Šentilj, Škofljica, Šoštanj, Trbovlje, Velenje, Veržej, Vojnik in Zagorje ob Savi.
Kot kažejo informacije in podatki s terena, je tokrat narava najmanj prizanesla na območju občine Križevci (pri Ljutomeru), kjer živi okoli 3.500 prebivalcev in kjer so posledice tudi v soboto bile vidne skoraj na vsakem koraku, in tako bo najbrž še nekaj časa. Največ je poškodovanih streh in tudi celih objektov, podrtih dreves, uničenih lokalnih cest in škoda je dejansko zelo velika. V občini je poškodovanih okoli 90 objektov, od tega več kot 50 težje. Z dveh objektov so izjemno močni sunki vetra, ki so presegali 100 kilometrov na uro, odnesli celotni strehi. „Vsi občani, predvsem gasilci in prostovoljci so se takoj po ujmi prizadevali pomagati pri sanaciji te škode, ki je dejansko velika, a bo natančno znana šele v naslednjih dneh,“ je dejal križevski župan Branko Slavinec, ki se je ob tem zahvalil vsem, ki so že ves čas na nogah in sanirajo škodo, kar se pač lahko. Po besedah poveljnika Gasilske zveze Križevci Mirana Kosa, je skoraj stotnija operativcev iz 12 PGD tamkajšnje gasilske zveze bilo aktiviranih že v petek in v prvih štirih urah so sanirali okoli 50 objektov, z delom pa so nadaljevali tudi v soboto in nedeljo.
Poleg večjega objekta ob znani gostilni Gorica v Bučečovcih ob glavni cesti Križevci – Radenci, kjer je veter enostavno odpihnil več sto kvadratov veliko streho, v vsej tragediji gostilna ni bila poškodovana, je nekako najhuje bilo na hiši Marjana Pepelnika, kjer je veter povzročil pravo razdejanje. Odtrgalo mu je streho, tramove, dimnik, porušilo zgornje zidove, nato pa je dež še dodatno „zalil“ vse kar je bilo v notranjosti. „Streha je bila povsem nova, dobro narejena, stara komaj štiri ure. Vse je narejeno po najvišjih standardih, s kvalitetnimi materialni, a kaj ko je sunek vetra odtrgal tudi trame ne da bi odnesel samo kritino,“ je povedal. Pepelnik, ki sicer živi v Nemčiji, a je hiša v Prlekiji njegov drugi dom. To je namreč rojstni kraj njegove pokojne žene Darinke, s katero je bil poročen 51 let, in je lani umrla. Dom, ki sta ga skrbno vzdrževala in obnavljala tudi spomin na njo. Ob vsej katastrofi je dobro vsaj to, da je Marjan trenutno bil doma, saj so urejali novo streho. Čeprav sicer ničesar ni mogle preprečiti, bi stanje brez njegove prisotnosti gotovo bilo še hujše.
Župan Križevcem sosednje občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel je tudi sporočil, da je petkovo neurje tudi pri njih povzročilo velike težave, med drugim tudi pri dobavi vode in elektrike. „Zaradi izpada električne energije je motena tudi dobava vode, ker črpalke na črpališčih ne delajo. Z gasilci naše gasilske zveze smo dogovorjeni, da dobavimo vodo do občanov, ki jo nujno potrebujejo. Prav tako so na voljo električni agregati za zagon črpalk v individualnih vodnjakih, ki so še v funkciji,“ je med drugim zapisal Vrzel. Še huje je bilo v nekaterih drugih občina, saj je župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa prek družbenega omrežja Facebook sporočil, da je bilo zaradi neurja poškodovanih kar 11 daljnovodov, zato je pričakovati daljši izpad električne energije, kot je zapisal Klobasa. Tudi v nekaj drugih občinah od Šentilja in Pesnice, vse do Razkrižja in Ormoža, je prihajalo do izpada elektrike, kar je Elektro Maribor sproti odpravljali v nizkonapetostnem omrežju, nekoliko več težav je bilo z daljnovodi, a kljub temu hujših posledic ni bilo. Prav zaradi težav z elektriko nekaj časa niso delovale niti zapornice čez železniške tire…, zato si vsi, ki so sodelovali pri sanaciji in odpravi posledic neurja zaslužijo vse pohvale.
Tudi številni župani so v soboto in nedeljo predvsem zahvaljevali gasilcem, pripadnikom civilne zaščite ter drugim prostovoljcem in službam, ki so nemudoma priskočili na pomoč tam, kjer je ta bila potrebna. Poleg omenjenih Slavinca, Vrzela in Klobasa, tudi: Andrej Steyer (Apače), Milan Repič (Benedikt), Stanko Ivanušič (Razkrižje), Roman Leljak (Radenci) in drugi.
Zaradi hudega neurja, ki je med drugim poškodovalo tudi veliki šotor v središču Razkrižja, ki so ga pripravil za praznovanje občinskega praznika, so bile minuli petek odpovedane številne prireditve in dogodki. Tako je bila preložena osrednja prireditev ob 68. občinskem prazniku občine Ljutomer, enako koncert hrvaškega zvezdnika Gorana Karana v radenskem amfiteatru…
Fotografije: D.L. in PGD Bučečovci