Novi enoti v registru nesnovne kulturne dediščine sta: agrarne skupnosti in vinogradništvo. V register je trenutno vpisanih 140 enot in evidentiranih 413 nosilcev.
Vinogradništvo
Vinogradništvo v Sloveniji ima dolgo tradicijo in s svojimi značilnimi sortami zaznamuje pokrajino in življenje treh vinorodnih dežel. S to dejavnostjo se poistovetijo lastniki vinogradov na številnih goricah, med katerimi prevladujejo lastniki majhnih družinskih vinogradov. Večina od aktivnih vinogradnikov je organiziranih v vinogradniških društvih, v katerih na organiziran način skrbijo za prenos znanja in nadaljevanje vinogradniške tradicije. Pri tem jih vodita predvsem želja po ohranjanju izročila in skrb za ohranitev tradicionalne podobe vinogradniške kulturne krajine in tradicionalne arhitekture.
Vinogradniška opravila vse leto zahtevajo veliko ročnega dela in prilagajanje naravnim razmeram, kar kaže na tesno povezanost človeka z naravo in kulturno krajino. Hkrati vinogradništvo pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja, saj narašča število ekoloških pridelovalcev in se spodbuja ohranjanje starih sort vinske trte. Poseben pomen ima vinogradništvo kot nosilec lokalne in nacionalne identitete, saj je povezano s številnimi šegami in navadami ter bogato pesemsko, pregovorno in kulinarično dediščino. Na nacionalni ravni ima vinogradništvo reprezentativni pomen, saj vino nastopa kot kulturni simbol povezovanja ljudi.
Vinogradništvo obsega gojenje vinske trte, pridelavo in predelavo grozdja ter kletarjenje. Zaznamuje pokrajino, gospodarstvo in življenje vinorodnih dežel Podravje, Posavje in Primorska. Kljub izzivom panoga pomembno prispeva h kulturni in družbeni identiteti Slovenije.
Tradicija vinogradništva na Slovenskem sega v železno dobo, razcvet je panoga doživela v rimskem obdobju in srednjem veku, ko so se razvile posebne pravne in posestne oblike (na primer gorsko pravo). Na mariborskem Lentu raste več kot 450 let stara trta, ki se kot simbol slovenske vinogradniške dediščine širi po svetu s svojimi cepljenkami. Leta 1852 so začeli izdelovati penino, začelo se je ustanavljanje vinarskih šol (Slap pri Vipavi, 1872). Po letu 1880 je vinograde prizadela trtna uš, kar je spodbudilo cepljenje evropskih sort na ameriške podlage ter pospešilo uvajanje novih sort in tehnologij.
Dodatne informacije o posameznih enotah nesnovne dediščine so objavljene na spletni strani register nesnovne kulturne dediščine. Register vodi Ministrstvo za kulturo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne dediščine.
