Zakaj je koncesnina od igre na srečo „sprla“ lokalne skupnosti teritorialno povezane s Šentiljem?
Ko je slovenski zakonodajalec pisal Zakon o igrah na srečo (ZIS), je med drugim v 74. členu zapisal, da se koncesnina deli na Zaokroženo turistično območje (ZTO), od koder prihajajo obiskovalci igralnice, ne pa, da bi slednjo dobila zgolj lokalna skupnost na območju katere se igralnica nahaja. V večini občin z igralnicami, zlasti na jugozahodu in zahodu države (Nova Gorica, Portorož, Lipica…) je zadeva urejena po veljavni zakonodaji, ne pa tudi v primeru igralnice Casino Mond (Sadjarska ulica 15) v Šentilju v Slovenskih goricah. Torej, zanimivo je, da je MO Nova Gorica v skupnem ZTO s 13 občinami medtem, ko je bistveno manjša občina Šentilj samostojno ZTO. Zato smo šli po sledeh pisma, ki smo ga prejeli v uredništvo in ugotovili, da občina Šentilj niti ni kriva, da še šest lokalnih skupnosti, ki so umeščene okrog največjega mejnega prehoda s sosednjo Avstrijo. Po razkritem naj bi se v omenjeni občini le ne „branijo tistega, kar so jim drugi ponudili.“
V Sloveniji so določena ZTO na podlagi javnega poziva iz leta 2003 in izdane odločbe ministrice pristojno za turizem iz leta 2004. V tem času so se naredili tektonski premiki na področju razvoja in promocije turizma in spremljajoče infrastrukture, kar je tudi podlaga za vključitev v skupno ZTO. Tako je na območju Nove Gorice, kjer deluje HIT d.d. Nova Gorica in v okviru tega tudi Igralniško zabavišči center Perla, zajeto v skupno turistično območje (ZTO) kar 13 občin. Na območju občine Piran kjer deluje Grand Casino Portorož, so v ZTO zajete tri občine. V primeru Grand Casino Lipica so v ZTO vključene občine Sežana, Hrpelje-Kozina in Divača… V Občini Šentilj, kjer se od leta 2007 nahaja igralniško zabaviščni center HIT Mond Šentilj, pa delitve koncesije ni, saj je Občina Šentilj 100% prejemnica koncesije. Omenjena lokalna skupnost se je v letu 2004, torej še preden se je stavba HIT Šentilj sploh zgradila in začela delovati, določila kot samostojno ZTO. Ob kasnejši na novo podeljeni koncesiji v letu 2007 in tudi 2012 pa se ZTO ni na novo definiralo in določilo, čeprav bi se moralo. Posledično je prišlo do neposredne kršitve 74. člena ZIS.
Vlada RS je lani, v letu 2025 podaljšala koncesijo za 5 let do 30.10.2030, čeprav že obstoječa koncesijska pogodba temelji na kršitvi 74. člena ZlS. Čeprav je bil že v temelju kršen 74. člen ZlS-a ob podelitvi koncesije v letu 2007 in 2012, ki je podlaga za delitev koncesijskih sredstev med lokalnimi skupnostmi, je trenutna Vlada RS na predlog Ministrstva za finance podaljšala koncesijsko pogodbo v lanskem letu. Torej gre za kršitev 74. člena ZIS. Lokalne skupnosti, ki so uvrščene v posamezno zaokroženo turistično območje, se dogovorijo o višini deležev koncesijske dajatve, ki jih prejme posamezna lokalna skupnost, s posebno pogodbo. Občina Šentilj meji na občine Apače, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Kungota, Pesnica, zraven pa je tudi MO Maribor, kateri bi pripadal del koncesnine. Zato se sedaj vse bolj glasno pojavljajo želje in zahteve po njihovem delu koncesijske pogače. Ob tem smo na omenjenih občinah povprašali, ali so tudi pri njih razmišljali o tem prihodku v občinskem proračunu, saj problematiko o neparticipaciji pri delitvi koncesije že vrsto let izpostavlja le v MO Maribor, ostalih pet občin, ki tako ali drugače tangirajo na občino Šentilj pa ne, ali pa je to bila zgolj tiha želja.
Čas bo pokazal, ali se bo zadeva rešila pozitivno in ali bodo „Šentiljske sosede“ ostale dolgih nosov, tudi ali jim bo pripadel samo za v naprej, ali tudi „odškodnina“ za nazaj. V vsakem primeru pa je jasno, da je tukaj kršen 74. člen ZIS. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pojasnjujejo, da je spreminjanje obsega turističnih območij načeloma mogoče le ob podeljevanju novih koncesij, saj zakon med veljavnostjo obstoječe pogodbe takšnih sprememb ne dopušča. Kljub temu napovedujejo, da bodo razmislili o natančnejših merilih, ki bi določila, katere občine lahko sodijo v skupno turistično območje. V prizadetih občinah iz katerih so se nam odzvali na poizvedovanje, so bodisi obupali ali pa se sploh niso niti zanimali za omenjeno problematiko. V preteklih letih je bila nekajkrat samo s strani MO Maribor odprta tema glede spornega definiranja ZTO, ki je pravna podlaga za izplačevanje igralniške koncesije lokalnim skupnostim. Tudi v Občini Kungota se je z zadevo koncesija HIT Casino Mond Šentilj podrobneje pričela seznanjati potem, ko je na domnevno sporno “ne”delitev igralniške koncesije izpostavil eden izmed svetnikov mestnega sveta MO Maribor.
„Menimo, da bi v primeru delitve igralniške koncesije bila po vseh zakonsko določenih kriterij najbolj upravičena prav Občina Kungota. Igralnica je namreč dobesedno v neposredni bližini naše občine, prav tako je turizem z našimi vrhunskimi vinarji in gastrokulinaričnimi ponudniki nedvomno podporno turistično okolje tudi za sosednjo občino Šentilj. Veliko stvari nas veže in povezuje tudi zaradi skupne zgodovine. V kolikor se bo ugotovilo, da je pri podeljevanju koncesije prišlo do kakršnihkoli napak oz. nepravilnostih s strani države oz. pristojnih ministrstev bomo zato, da zaščitimo pravni interes občine Kungota in vseh občank in občanov naše občine, uporabili vsa pravna sredstva. Potrebno je razumeti, da majhnim občinam kakršenkoli dodatni vir pomeni razvojno priložnost, ki je dobra za celotno to območje,“ nam je zatrdil Dejan Flkaus, direktor občinske uprave občine Kungota.
Podobno razmišljajo tudi v občini Sveta Ana, kjer nam je direktorica občinske uprave Petra Golob zatrdila, da njihova občina „je na problematiko ureditve ZTO ter s tem povezane delitve koncesijskih sredstev opozarjala že v preteklosti. Kljub večkrat izpostavljenim vprašanjem do danes nismo prejeli jasnih, vsebinskih in konkretnih pojasnil, zakaj še ni bila izvedena ponovna presoja obstoječega stanja oziroma zakaj ni prišlo do ustrezne ureditve, ki bi bila skladna z določbami 74. člena ZIS. Zadevo spremljamo in jo bomo obravnavali z vidika zakonitosti in zaščite interesov lokalne skupnosti.“ Podobno razmišlja tudi apaški župan, dr. Andrej Steyer, ki je dejal, da se „ne bi branili kakšnega evra iz igralniške koncesije,“ saj tudi pri njih vsak evro dvakrat obrnejo preden ga porabijo.
V občini Šentilj trdijo, bi morebitna sprememba delitve koncesnine močno prizadela njihov proračun, saj že imajo načrtovano, kam bodo naredili sredstva vsaj do jeseni leta 2030. „Del koncesnine občina Šentilj prejema v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da traja podeljena koncesija do 30.10.2030, imamo ta sredstva planirana v proračunu občine Šentilj, nam je povedal mag. Štefan Žvab, župan občine Šentilj. Že pred tem je poudaril, da o namerah MO Maribor, ki se je doslej edini zanimal „za svoj delež“ niso bili obveščeni in da niso prejeli nobene uradne ali neuradne pobude. „Na občino Šentilj ni prišel noben dokument, ki bi se nanašal na morebitno vključitev Maribora v novo turistično območje. Gre izključno za željo mariborske občine in njihovega župana,“ je dejal Žvab, ki je prepričan, da iz Maribora ne prihaja nobena „večina igralcev“, saj da podatki kažejo drugačno sliko. Približno tri četrtine obiskov in prihodkov naj bi prihajalo iz dejavnosti, ki je izrazito usmerjena na tuje trge. Tako infrastrukturo, ki jo uporabljajo gostje, financira Šentilj. „Večina se pripelje skozi našo občino, s tem obremenjuje naše ceste in uporablja našo komunalno infrastrukturo. Maribor nima osnove za prejem koncesnin igralnice Mond.“ so prepričani v Občini Šentilj. Zanj so ideje in zahteve po delitvi neutemeljene, in se niso uresničile niti v letih 2010 in 2016. Župan tudi dodaja, da je občina Šentilj v preteklosti vlagala veliko v infrastrukturo ob igralnici, ki omogoča nemoteno delovanje kompleksa. „Za nas imajo koncesijska sredstva ključno vlogo, medtem ko bi za mestni proračun Maribora pomenila zgolj majhen dodatek,“ je zatrdil župan Žvab.
Kako je drugje po Sloveniji?
Tako je na območju Nove Gorice, kjer deluje HIT d.d. Nova Gorica in v okviru tega tudi Igralniško zabavišči center Perla, zajeto v ZTO kar 13
občin, in sicer: Nova Gorica (53,11 % delitve pri koncesiji), Ajdovščina (3,09%), Bovec (3,09%), Brda (4,12 %), Cerkno (3,09%), Idrija (3,09%), Kanal (4,12 %), Komen (3,09%), Miren-Kostanjevica (4,12 %), Postojna (3,09%), Šempeter-Vrtojba (9,81 %), Tolmin (3,09%) in Vipava (3,09%).
Na območju občine Piran kjer deluje Grand Casino Portorož, so v ZTO zajete tri občine, in sicer: Piran (50%), Izola (20%) in Koper (30%). Eden izmed primerov je tudi Grand Casino Lipica, kjer v ZTO sodijo občine Sežana, Hrpelje-Kozina in Divača…
Zakaj Zaokroženo turistično območje?
Koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici določi z odločbo minister, pristojen za turizem, in to tako, da ga poleg lokalne skupnosti, na območju katere je igralnica, sestavljajo tudi lokalne skupnosti, ki izrazijo interes za vključitev v ZTO, in ki izpolnjujejo vsaj dva od naslednjih kriterijev, upoštevaje tudi njihovo intenzivnost, kot so: dodatna obremenjenost okolja zaradi izvajanja igralniške dejavnosti; prostorska povezanost in soodvisnost pri rabi prostora za razvoj turizma in oblikovanje skupne turistične ponudbe; skupno investiranje ali vzdrževanje objektov in naprav turistične infrastrukture (športno-rekreativni, kulturni objekti in naprave, namenjene pretežno turistom in izletnikom); skupne aktivnosti na področju turistično-informativne in promotivne dejavnosti; skupna komunalna infrastruktura, če je ta izrazito v funkciji turizma..
Posamezna lokalna skupnost se lahko uvrsti le v eno ZTO. Lokalne skupnosti, ki so uvrščene v posamezno ZTO, se dogovorijo o višini deležev koncesijske dajatve, ki jih prejme posamezna lokalna skupnost, s posebno pogodbo.
