Čiščenje struge reguliranega toka reke Ščavnice naj bi poteklo nestrokovno
Reka Ščavnica, ki izvira na Zgornji Velki in teče po dolini, se pri Gibini izliva v Muro. Njen tok, ki je dolg 56 km, je v preteklosti vijugal skozi meandre, ker pa je rečica ob vsakem malo večjem nalivu poplavljala, so se v 80-tih letih prejšnjega lotili regulacije struge in komasacije parcel, ki potekajo ob strugi reke in pritokih. V tem času so zgradili Gajševsko jezero in zadrževalnik, ki v času poplav zadržujeta vodo, da se ne razlije v nižje ležečem toku proti Ljutomeru. Tok reke Ščavnice so regulirali v letih 1984- 1986, in sicer je bila reka regulirana od Spodnje Ščavnice pri Gornji Radgoni, pa do izliva v Muro pri Razkrižju. Tedaj so, s pomočjo zapornic, iz reguliranega dela Ščavnice vodo napeljali do Lenčovega mlina v Lastomercih. Ohranili so tudi staro strugo pri Tothovem mlinu v Očeslavcih, kjer so staro strugo poimenovali Tothova Mlinščica.
Prav tako so staro strugo ohranili tudi v Žihlavi pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer ima ob starem toku Ščavnice svoj ribiški dom Ribiška družina Radgona, Podružnica Videm, ki deluje na območju občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker je voda speljana po stari strugi, katera sedaj z novo strugo regulirane Ščavnice tvori otok, so ta del ribiči poimenovali Otok ljubezni Žihlava. Ker je »otok« v celoti poraščen z drevjem in grmičevjem, je pravi raj za živali in tudi ljudi, ki se tam ob ribiškem domu radi zbirajo. Stara struga je obljudena z več ali manj stoječo vodo imajo na tem ohranjenem delu stare struge svoj življenjski prostor tudi vodne živali. Med drugim so tod našli svoj »dom« bobri, kar se vidi na obgrizenem in podrtem drevju, kar so povzročili tu naseljeni bobri.
Ker je v 36-tih letih, odkar je bila izvedena regulacija, obrežje regulirane Ščavnice poraslo z grmičevjem, nastali so tudi posedki, ter bilo nanešeno plavje- zemlja, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja Mure, Murska Sobota pristopilo k večjim vzdrževalnim delim. Dela, ki potekajo od Očeslavcev do Dragotincev, so zaupali podjetju VGP d. d., Lipovci. O izvedbi del nam je vodja sektorja območja Mure Anton Kustec zaupal, da je izvajalec del po pogodbi imel nalogo izvesti dela na vodni infrastrukturi potoka Ščavnica. „Po pogodbi obsegajo dela, odstranitev prekomerne lesne zarasti znotraj pretočnega profila. Prav tako se je odstranilo prekomerno odloženo plavje v pretočnem profilu. Posek prekomerne lesne zarasti je izveden v dolžino 4.400 m. Vzpostavitev pretočnega profila pa se je izvedla na dolžini 3.075 m. Poleg odstranitve lesne zarasti in plavja, so se na tem mestu utrdile brežine in sanirala erozijska žarišča na brežinah. Uredili so tudi vtok v stranski rokav Tothove Mlinščice, da bodo v njem imeli vodo živi organizmi skozi vso leto,“ je poudaril vodja sektorja za območje Mure Anton Kustec, ki je dodal, da so morali na, od bobrov ogroženih nasipih, v nasip vgraditi nerjaveče zaščitne mreže, da tako preprečijo bobrom, da prevrtajo brežine reke.
Do sem vse dobro in prav, toda vsi niso zadovoljni z narejenim, kajti sedaj bo voda samo odšla, ni sence za ribe, ni ničesar, kjer bi se lahko skrile ptice, ki so običajno tam gnezdile in druge živali, na kar opozarjajo iz Zveze društev moja Mura. Še posebej so razočarani v Ribiški družini Radgona, kjer so na družbenem omrežju, ob priloženih fotografijah, žalostno zapisali: Takole zgleda naša Ščavnica… „Kdo in zakaj dovoli takšen masaker nad že tako degradiranim območjem? Ribiška družina Radgona žal pri tem nima nobenega ne vpliva in ne moči odločanja. Lahko le pokažemo nestrinjanje z odstranjevanjem dreves in praktično vsega rastlinja ob in tudi v vodotoku. Morda bi bilo v teh časih bolje razmišljati o revitalizaciji Ščavnice, o ponovni vzpostavitvi meandrov, vstavljanju t.i. jezbic oz. stav in podobnih prijemov, ki so, v razvitem svetu že nekaj časa v uporabi in priznani kot odlični pri revitalizaciji reguliranih vodotokov. Naj spomnimo le na nekaj posledic odstranitve obrežnega rastlinja: povečanje hitrosti vetra, dvig temperature vodotoka brez sence, pomanjkanje zavetja za ribe, ptice in ostale obvodne vrste živali, hitro odtekanje površinskih voda povzroči še večjo sušo na bližnjih poljih in še bi lahko naštevali…“ poudarjajo v RD Radgona, kar podpira tudi Samo Tuš, predsednik Zveze društev moja Mura, ki pravi, da gre za največji kriminal in „bi nekdo moral odgovarjati za takšen poseg v naravno okolje,“ pravi Tuš.
