Z veliko vnemo je zbiral razno zgodovinsko gradivo, imel je dober spomin in na podlagi vsega tega je zapisal vrsto krajevnih kronik
V kraju Kunova pri Negovi se je 6. avgusta 1846 rodil Matej Slekovec. Po končani gimnaziji v Mariboru je bil posvečen v letu 1871 za duhovnika. Bil je kaplan v Središču ob Dravi, v Cirkovcah, v Markovcih in Lovrencu na Dravskem polju. Najdlje, med leti 1887 in 1903 je bil župnik v Markovcih, nedaleč od Ptuja. Že od mladosti je Slekovec večkrat hudo bolehal, predvsem zaradi dejstva, da je v dijaških letih stradal, kar je za zmerom izpodkopalo njegovo zdravje. Predvideno je bilo, da bo po upokojitvi vodil škofijski arhiv v Mariboru, žal pa je dva tedna po upokojitvi, 15. decembra 1903, torej pred 120. leti, je umrl. Pol leta pred svojo rano smrtjo, saj je umrl ko mu je bilo komaj 57 let, je bil tudi izvoljen za prvega predsednik Zgodovinskega društva Slovenske Štajerske v Mariboru.
Matej Slekovec je napisal številne kronike. Kot zgodovinar samouk je zbiral predvsem gradivo iz raznih arhivov v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Zagrebu, Salzburgu, na Ptuju ter na Dunaju. Na osnovi tega gradiva je objavil vrsto zgodovinskih razprav in prispevkov o slovenski Štajerski kot samostojne publikacije ali v raznih časopisih in revijah. Slekovec je bil pokopan v Ljubljani na pokopališču Navje, kjer je pokopanih vsega 49 pomembnih ljudi iz vse Slovenije. Iz območja Pomurja je poleg Slekovca tu pokopan samo še Anton Korošec, slovenski duhovnik, narodni delavec in politik (12.maj 1872 – 14. december 1940), ki je izhajal iz Biserjan pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Kronisti beležijo, da je Slekovec z veliko vnemo zbiral razno zgodovinsko gradivo, imel je dober spomin in na podlagi vsega tega je zapisal vrsto krajevnih kronik. Med drugimi za: Križevce z Veržejem pri Ljutomeru, Malo Nedeljo, Ljutomer, Markovce pri Ptuju, Sveti Tomaž, Loče pri Poljčanah, Negovo, Sveto Ano v Slovenskih goricah, Kremberk, Središče ob Dravi in za Sveto Marjeto na Dravskem polju. Poleg tega pa je zbral veliko zgodovinskega gradiva še za župnije: Sveti Peter v Gornji Radgoni, Sveti Lovrenc v Slovenskih goricah oz. sedanje Juršince, za Sveti Lenart v Slovenskih goricah, za Sveti Miklavž pri Ormožu in za Zavrč. Za sestavo kronik je rad ponavljal misel: «Kdor se natančneje ne peča z zgodovino, ne more tudi pri najboljši volji sestaviti povsem zanesljive kronike o starejših časih«. Poleg zgodovinskih del je Slekovec napisal, sestavil, predelal oz. priredil za novo izdajo tudi nekaj spisov nabožne in druge vsebine. Zbral je tudi številne smešnice in kratkočasnosti. Na nagrobnem spomeniku je zapisano, da je bil Matej Slekovec, veličastni gospod.
Sicer pa je od leta 2001 na cerkvi v Negovi, v spomin na Slekovca nameščena spominska plošča. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič